Letošnji nabor “seksističnih izjav” za Bodečo Nežo ponovno nasmejal

Peter Merše
7

Znan je izbor »najbolj seksističnih« izjav leta, ki se potegujejo za prestižno nagrado Bodeča neža, ki jo bodo na prireditvi »feministični in kvirovski festival« podelili v kolektivu Rdeče zore v sodelovanju s portalom spol.si.

Kot pojasnjujejo organizatorji “tekmovanja”, lahko ta nečastni naziv doleti vse, »ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.«

»Ker so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživijo refleksije, jih Bodeča Neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki«, še dodajajo na svoji spletni strani, kjer še poseben poudarek dajejo seksističnim izjavam javnih osebnosti, saj ravno oni najbolj ustvarjajo javno mnenje.

Izbor, ki poteka od leta 2013, naj bi po namerah feministk, ki ga pripravljajo, zaskrbljujoč in sramotilen za vse, ki bi se znašli na njem, saj bi to pomenilo, da »normalizirajo sovražni govor in legitimirajo diskriminacijo, kar je v nasprotju s prizadevanji za družbo enakih možnosti.«

Častni sramotilni steber

Toda prelet nominacij daje vedeti, da je omenjen sramotilni steber pravzaprav farsa samega sebe. Po podrobnem branju prav vseh nominiranih izjav pa lahko rečem, da se na celotnem seznamu znajdeta morda dve, pogojno tri, ki bi na ta seznam spadale, če bi ga sestavljali posamezniki, ki ne živijo v iluziji, da spoli ne obstajajo, da so komplimenti žaljivi in da je vsakršna kritika ideologije radikalnega feminizma napad na ženske oziroma seksizem.

In če bi me kot morebitnega avtorja “seksistične izjave”, kar pomeni, da bi z njo sramotil pripadnike določenega spola, moralo biti sram, pa do nominirancev za Bodečo Nežo ne čutim nikakršnega prezira. Izboru izjav je skupno, da se upirajo diktaturi politične korektnosti, iskreno obravnavajo tematike medčloveških odnosov in temu dodajo ščepec humorja. Pohvalno pravzaprav.

Komentarji, ki razlagajo, zakaj se je določena izjava prislužila nominacijo, pa izkazujejo absolutno pomanjkanje smisla za humor, nerazumevanje človeških odnosov in fanatično vero v ideologijo enakosti spolov in feminizma.

Opazovanje z udeležbo

Na častitljivem seznamu nominirancev za Bodečo Nežo, podobno kot lani, najdemo tudi sodelavce Domovine. In sicer komentatorja Blaža Podobnika ter Mileno Miklavčič, ki je bila nominirana kar dvakrat. Sicer nobeden z izjavo, ki bi bila zapisana na našem portalu.

Blaž se je na seznamu znašel s tvitom, s katerim opozarja na dvoličnost ljudi, ki v imenu sprejemanja vseh kultur nekritično sprejemamo tudi prakse, ki so del teh kultur, isti ljudje pa se potem zgražajo nad temi praksami. Žirija Bodeče Neže je to razumela kot »relativizacijo obrezovanja deklet in žensk« ter kot tako »nevarno in škodljivo«. Čeprav še v isti niti tvitov Podobnik jasno obsodi obrezovanje žensk in razloži svojo primerjavo.

Nominacija za Bodečo Nežo 2018-2019 – Milena Miklavčič. Vir: bodeca-neza.spol.si

Milena Miklavčič v članku za revijo OnaPlus opozarja, da spolna aktivnost med danes spolno aktivno populacijo v primerjavi s preteklo upada in da k temu prispevajo tudi vsiljivi jumbo plakati, polni golote. Za primerjavo pove, da so včasih imeli spolni odnos tudi trikrat na dan.

Žirija Miklavčičevi pripisuje, da zagovarja posiljevanje v zakonu (kar naj bi bili torej tisti trikrat-dnevni spolni odnosi) ter moške spravlja na nivo nagonske živali. Da vsak spolni odnos v preteklosti še ni bil posilstvo in da moškega želja po spolnosti še ne naredi za žival je za žirijo verjetno predaleč izven ideoloških plašnic.

Izjavo, da nas bo pobralo, (avtorice Milene Miklavčič) »če ne bomo poskrbeli za več rojstev, če se ne bomo začeli imeti bolj radi, si ustvarjati več družin,« pa žirija interpretira kot prepričanje, da so ženske na svetu samo za reprodukcijo in da je padanje rodnosti njihova krivda.

Porodniška, razmišljanje o otrocih in šale

A izjave Podobnika in Miklavčičeve niso vrhunec letošnjega jagodnega izbora. Med seksistične izjave leta se je tako uvrstil tudi stavek iz članka, ki sicer obravnava težave s čakalnimi vrstami v vrtcih v Ljubljani, kjer so zapisano: »Matere, ki se spomladi ali poleti vračajo v službo po porodniškem dopustu, imajo težave z ureditvijo varstva za otroka.« kar je primer seksizma, saj je skrb za otroka, torej tudi iskanje varstva v našem emancipiranem svetu vendar naloga obeh staršev.

Simon Meglič, član skupine Bepop si je svojo Bodečo nežo prislužil z izpovedjo lastne izkušnje očetovstva, ki očitno ne ustreza feminističnim vzorcem: »Moški običajno ne razmišljamo o otrocih, ko pa jih dobimo, jih ne bi zamenjali za nič na svetu. (…) V prvih, najbolj ranljivih letih je bil večji del bremena na njuni mami, takega tempa marsikateri moški ne bi zdržal, in ponosen sem na vse tri.« Žirija mu očita, da stereotipizira vlogo očeta, ki le sledi ženski želji po otroku in se v skrb zanje vključi, če mu paše, kar sicer iz izjave več kot očitno ne izhaja.

Občutljivost na nedolžne šale so pokazali z uvrstitvijo ene v izbor: Kaj je najdražja razvada? Ženska. in obrazložitvijo da »ženske postavlja na nivo komoditete, produkta, stvari. In to stvari, ki je moškemu še v breme.«

Nič slabega o feminizmu!

Vsakršna kritika feminizma, opozarjanje na zlorabe #meToo gibanja, razlikovanje obravnave nasilja nad moškimi in ženskami v korist žensk in opozarjanje na kriminalna dejanja, ki jih v imenu feminizma zagrešijo radikalne feministke, je po mnenju žirije »dežurni antifeminizem in anti-LGBT ideologija «. 

Takšna stališča »odpravljajo upor proti desetletja trajajočemu surovemu kapitalistično-patriarhalnemu nasilju s strahom pred politično korektnostjo« ter si celo drznejo namigovati, da so ženske privilegiran spol v družbi in »zmanjševati pomen feminističnega boja, češ da gre za podivjane ženske na plenilskih pohodih.«

Pred besom feministk niso varni niti politiki leve politične scene. SD-jev minister za kulturo, Zoran Poznič si je tako prislužil nominacijo za pohvalo feministične revolucionarnosti, ki je po 2000 letih moške dominacije prinesla toplo in mehko družbo. A feministke so še to pohvalo raztrgale, da tople in mehke družbe že ne bodo ustvarjale, češ da gre za servis nespametnih mož in sinov.

Opekel se je tudi poslanec te stranke Matjaž Han. Z izjavo, v kateri je primerjal odnos med SD in Levico: »Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna, kot tista, ki pride domov vsakih 14 dni, pa je tudi kosilo boljše …« je žensko “postavil na nivo stvari, ki je družini v breme.” 

Na izjavo Slavoja Žižka, ki hvali Greto Thumberg: »Ni karikatura ženske, ni nežna, ne poziva k dialogu, ampak zahteva ukrepanje. To so ženske, ki jih imam rad,« so se odzvali, da niso na mestu komentarji izgleda ženske, da je samo tipu ženske, ki moškemu seksualno ustreza dovoli pozicija moči in veljave in sploh, da nima kaj komentirat, ko bi ji lahko bil dedek, češ, kot da je vsak komentar moškega ženski že seksualen.

Pred domišljijskimi obtoževanji radikalnih feministk ni več varen nihče

Da so izbor, ki bi moral »nagrajencem« pomeniti sramoto, spremenile v komično farso, kjer si človek nominacijo skorajda lahko šteje v čast, so si organizatorke krive same. Še najbližje neprimernim izjavam na seznamu so posamezni citati Romana Vodeba in neposrečena izjava Karla Erjavca, da obsoja nasilje nad ženskami, še posebej v nočnem času, pa še ob ta spodrsljaj bi se težko resno obregnili.

Na način, da problematizirajo vse, kar se ne sklada s skrajno ideologijo, ki ji pripadajo, pa ustvarjajo nevaren precedens. Če namreč njihova doktrina zavlada, je vsakršna svoboda govora izven strogih okvirov ideologije spola prepovedana in kazniva. Pa tudi če ne zavladajo s tem, ko povsem običajne šale, razlage naravnih razlik med moškimi in ženskami in iskrene izpovedi občutij uvrščajo med seksizem, v resnici degradirajo problematičnost resnično seksističnih izjav.

Podobno kot pri obkladanju s fašizmom. Če je običajna krščansko demokratska politika fašizem, nam za pravi fašizem zmanjka besed in ga ne moremo več prepoznati, v strahu pred njim pa nas udari z druge strani političnega spektra.

To je realna posledica fakultetnega izobraževanja profesionalnih žrtev v identitetni politiki, kjer več veljaš, bolj kot si užaljen in več »žrtvenim skupinam kot pripadaš«. Temu je v resnici namenjen obravnavani izbor.

7 KOMENTARJI

  1. Slovenec, tvoja ZEMLJA je bila ZDRAVA, dokler je ni nasilno okupiral in propagandno ukužil komunistični virus, ki grozi uničiti še svetovno zdravstvo in gospodarstvo in ne le tvojega!!!
    Toda, kjer se ga bodo miselno rešili, bodo rešeni v duhu in telesu!
    Najbolj je kužna in uničujoča ter vzrok umetnega ustvarjanja tega virusu (tudi raznih korona virusov) širjenja je duhovna smrt.

  2. Odličen komentar uredništva.

    Tem, ki so pripravile ta izbor “spornih” izjav so včasih rekli tercijalke, kasneje so se premenvale v AFŽJ evke. Danes pa so se iste zbrale v kolektivu Rdeče zore. Iz roda v rod duh išče pot….Pa še veliko zabave vam želim punce v vašem kreativnem celoletnem in napornem delu iskanja najbolj duhovitih izjav oziroma pripomb na račun vas samih.

  3. Tako je ga. Milena, 3x, 2x na dan je več kot super kavsati! Kavs je zabaven, zdrav in v bistvu najboljša stvar na svetu. Dela nas vesele, zdrave, zadovoljne in nas napolni z energijo! Človek ni pod stresom in se posledično ne ubada z nepotrebnimi neumnostmi, ki nimajo nobenega efekta.

    Ne vem zakaj je ta izjava uvrščena na seznam…

  4. Vsi totalitarni sistemi in vse totalitarne organizacije (tudi organizacije civilne družbe) si jemljejo izključno in izključujočo pravico do določanja oz. diktiranja meja posameznikove osebne svobode, kamor sodi tudi pojmovanje svobode človekovega telesa in svobodnega razpolaganja z njim oziroma pojmovanje svobode spolnih praks in z njimi povezanih etičnih vrednot in načel.
    O tem je marsikaj poučnega zapisal nemški filozof W. Reich, po katerem je znani srbski režiser Dušan Makavejev posnel znameniti protistalinistični film WR ali Misterij organizma, ki je bil v Titovi SFRJ kolikor je bilo le mogoče zamolčan, preganjan in praktično “v bunkerju” oz. na “črnem seznamu” filmov, ki so že v obdobju udbo-partijskega komunističnega terorja nad umetnostjo in kulturo nadvse pogumno in kritično spregovorili o vseh totalitarnih diktaturah, od Hitlerjevega nacizma in Mussolinijevega fašizma, do Leninovega, Stalinovega in Titovega komunizma. .

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime