Lestvica šol glede na uspešnost na nacionalnih preverjanjih vendarle bo, a na težji način

Pred leti je pravnik dr. Jurij Toplak objavil lestvico osnovnih in srednjih šol glede na uspeh na maturi, oziroma pri nacionalnem preverjanju znanja in s tem v delu strokovne in laične javnosti ter šolskih sindikatih dvignil toliko prahu, da mu naslednje leto Državni izpitni center podatkov več ni želel posredovati. 

Po letih pravdanja je ustavno sodišče pritožbo dr. Jurija Toplaka zavrnilo, a hkrati pritrdilo njegovi hčerki Ani Toplak, da lahko pridobi podatek o uspehu na maturi za posamezno šolo.

Zakonske določbe, ki prepovedujejo ustvarjanje lestvic javnim organom namreč ne onemogočajo dostopa do informacij o dosežku posamezne osnovne ali srednje šole na zunanjem preverjanju znanja posebej.

Toplak napoveduje, da je neenakosti potrebno odpraviti in da bo lestvico ustvaril, ter da bo zaprosil za podatke za vsako šolo posebej. A hkrati opozarja, da je Ustavno sodišče s svojo odločitvijo obseg ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja zožalo na minimum.

Profesor ustavnega prava Jurij Toplak je leta 2012 Državni izpitni center (RIC) zaprosil za podatke o rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja in mature po posameznih šolah. Da jih je dobil, je moralo posredovati Upravno sodišče, do podatkov pa je prišel šele dve leti kasneje.

Na podlagi pridobljenih podatkov je visoka šola Alma Mater Europea objavila lestvico šol glede na rezultat NPZ oz. mature. Lestvica je v javnosti dvignila ogromno prahu, nekateri so si tudi prizadevali, da bi bila lestvica odstranjena, vendar je ostala objavljena in je še vedno dostopna (srednje šole in osnovne šole).

Ko je Toplak nato želel podatke posodobiti, je Državni izpitni center zahtevo po posredovanju podatkov zavrnil. Toplak se je zato obrnil na Upravno sodišče, ki je njegovi zahtevi ugodilo, a je nato izgubil na Vrhovnem sodišču, zato se je obrnil še na Ustavno sodišče.

Ustavno sodišče: Lestvice ne sme pripraviti RIC, lahko pa jo na podlagi pridobljenih posameznih podatkov pripravi Toplak

Ustavno sodišče je tehtalo med pravico do informacij javnega značaja in morebitnimi negativnimi posledicami, ki bi jih posredovanje informacij lahko povzročilo. Po mnenju tedanje vlade namreč lestvica razvrščanja šol vodi v razslojevanje in večjo neenakost med učenci, hkrati pa motivira šole, da se ukvarjajo z učenci, ki bodo na zunanjih testiranjih najbolj dvignili rezultat šole, namesto pomoči najšibkejšim učencem.

Izdelavo lestvice šol državnim organom posebej prepoveduje tudi zakon o maturi, ki v 18.a členu določa, da se podatki iz letne analize kakovosti šol »ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.« Ker posledično državni organi ne smejo posedovati dokumenta, s katerim bi šole lahko razvrščali po uspehu, Ustavno sodišče ocenjuje, da tudi upravičenci dostopa do informacij javnega značaja nimajo pravice, da takšen dokument zahtevajo od javnega organa.

Toplakovo pritožbo glede pridobitve podatkov o uspehu vseh slovenskih šol je ustavno sodišče zato zavrnilo, prav tako zahtevo po presoji ustavnosti členov, ki prepovedujejo ustvarjanje lestvic šol na podlagi uspeha. Je pa Ustavno sodišče pritrdilo Toplakovi hčerki Ani Toplak, ki je od Državnega izpitnega centra skušala pridobiti podatke o uspehu na maturi za Prvo gimnazijo Maribor.

Državni izpitni center je Toplakovi zavrnil njeno prošnjo zaradi njene povezave z očetom. Ko je Informacijska pooblaščenka Izpitnemu centru naložila posredovanje informacije Toplakovi, je ta tožil informacijsko pooblaščenko in na Upravnem sodišču uspel.

Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Upravnega sodišča in jo vrnilo v ponovno sojenje. Kot ocenjuje ustavno sodišče, RIC lahko na podlagi dostopa do informacij javnega značaja iz podatkov v obstoječi zbirki oblikuje novo informacijo o povezavi med posamezno šolo in njenim dosežkom na maturi, saj informacij o zgolj eni šoli ni mogoče razvrščati.

Ustavno sodišče tudi ugotavlja, da se prepoved ustvarjanja lestvic šol nanaša samo na državne organe. Posamezniki pa lahko pridobijo podatke o posamezni šoli posebej in nato sami iz pridobljenih podatkov sestavijo lestvico šol.

Toplak glede na razsodbo napoveduje, da bo zdaj zaprosil za podatke za vsako šolo posebej in da lestvica bo. »Otroci na različnih šolah dobivajo zelo različno izobrazbo. Proti neenakostim in nepravičnostim bomo lahko kot družba odpravljali le, če bomo imeli pred seboj podatke in pomagali šolam z nižjimi rezultati,« je zapisal in dodal, da »imajo ljudje pravico vedeti, kakšne rezultate dosegajo šole.«

Toplak: To je žalosten dan za transparentnost oblasti in demokracijo.

V zvezi s sodbo pa Toplak opozarja še na en pomemben vidik. S tem, ko je Ustavno sodišče razsodilo, da ima »ustavni pojem informacije javnega značaja enak pomen in vsebino, kot ju zagotavljata 10. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 19. člen Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah,«  je ustavno varstvo dostopa do informacij zreduciralo na skrajni minimum.

»To je žalosten dan za transparentnost oblasti in demokracijo.« sodbo komentira Toplak. Po njegovem mnenju dostop do podatkov ni le svoboda izražanja ampak tudi preprečevanje korupcije in nadzor ljudstva nad oblastjo, vendar pa te pravice EKČP pred 50 leti še ni poznalo, v omejenem obsegu pa jo je leta 2016 izpeljalo iz pravice do svobode izražanja. Slovenska ustava je do zdaj to pravico varovala bistveno bolj široko, je še prepričan Toplak.