Lahko necepljenim šolnikom verjamemo na besedo, da se bodo samotestirali?

Rok Čakš
Foto: pixabay, youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Ključni del sredinega sestanka med predstavniki šolstva in ministrstvom je bil poziv k samotestiranju učiteljev, je za medije včeraj dejal generalni tajnik SVIZ-a ter dodal, da je "učiteljem treba zaupati, da bodo opravili svojo nalogo". Strinjali so se ravnatelji, nato še Ministrstvo za izobraževanje, in na videz tudi vlada oz. njen predsednik. 

A premier Janša je tvitnil, da "v primeru uvedbe samotestiranja bo/bi to veljalo za vse in ne samo za šolnike", kar samo po sebi še ne pomeni, da bodo to tudi storili.

Ali bo samotestiranje za vse tudi uvedeno, bo znano jutri. Mi pa skušamo na podlagi dosedanjih javnih izjav in dejanj predstavnikov učiteljstva v času koronakrize oceniti, koliko jim lahko zaupamo na besedo, da se bodo necepljeni učitelji v primeru uvedbe "samotestiranja na zaupanje" dejansko tudi testirali.

Štrukelj: z intelektualno potenco učiteljstva ni mogoče tako ravnati


Glede vprašanja testiranja in pogoja PCT v šolstvu je že dan pred sestankom Ministrstva za izobraževanje s predstavniki šolstva v javnosti nastopil generalni tajnik sindikata SVIZ, Branimir Štrukelj. Nekajkrat je ponovil, da za obvezno testiranje ta čas ni pravne podlage, govoril o "uničujoči nepripravljenosti a priori zaupati zaposlenim (v VIZ), da bodo opravili svojo dolžnost," ter da v državi z učiteljstvom in njegovo intelektualno potenco ni mogoče tako ravnati.

V napovedi 48 urnega obveznega testiranja za učitelje je Štrukelj prepoznal "način prisile za cepljenje", kar je po njegovem "napačen način, da bi povečali precepljenost." SVIZ namreč zagovarja "prostovoljno cepljenje, brez prisile, z dialogom, tudi s tistimi, ki so prepričani, da to ni dobro."

Štrukelj je tudi priznal, da manjšina članstva "izrazito nasprotuje cepljenju", med tem ko sami zagovarjajo svobodno izbiro. Zaradi tega stališča so imeli po Štrukljevih besedah "nekaj deset izstopov iz sindikata".

Dosedanja stališča predstavnikov učiteljstva


Za lažjo predstavo o tem, ali lahko pričakujemo, da zaposleni v VIZ svobode pri samotestiranju ne bodo zlorabili za izogibanje rednega preverjanja morebitne okužbe s covidom, poglejmo nekaj javnih stališč predstavnikov učiteljstva v času te koronakrize.

Ko je šlo za vprašanje uvedbe mask v šolah, kar je medtem pri nas in po svetu postal rutinirani standard, je septembra lani glavni tajnik SVIZ, Branimir Štrukelj, v video posnetku dejal naslednje: "Že celotno dopoldne prejemamo komentarje na zadnjo zaostritev ukrepov, povezanih za epidemijo, ki se veže na delovanje izobraževalnega sistema in velika večina teh, ki komentirate, je ogorčena nad nošenjem mask skozi celotno obdobje dela izobraževalnega procesa ..." Slednje je tudi sam ponazoril s snemanjem maske pred kamero, češ da z njo ne more normalno govoriti.

Pred dobrim letom dni je nasprotovanje uporabi mask v šolah izrazil tudi predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan. Na 6. konferenci ravnateljev na Brdu je zaželel srečo vsem, ki nosijo maske ter se pri tem skliceval na uradno priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje. Stališču zdravstvene stroke pa je nasprotoval tudi v enem od nastopov v Odmevih, ko je govoril o nesmiselnosti uporabe zaščitnih mask v šolah.

Ne samo pri maskah, mnogo odpora s strani predstavnikov šolstva je bilo ob uvajanju testiranj v šole, tako kar se tiče tedenskega testiranja učiteljev kot uvedbe nadzora nad samotestiranjem učencev pred začetkom pouka.

Nekaj, kar v Avstriji poteka rutinsko, je bilo za naše učitelje po besedah SVIZA "velik problem". Kot so zapisali v eni od aprilskih izjav za javnost, "učiteljice in učitelji za jemanje brisov niso usposobljeni, prav tako to tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi."

Ob uvedbi rednega testiranja za učitelje se je SVIZ oglasil z nezadovoljstvom, da morajo "zaposleni na izvedbo testiranj prihajati tudi ob koncih tedna ali za praznik, na testiranje pa v zdajšnjih še zimskih vremenskih razmerah nemalokrat čakati daljši čas zunaj v dežju in mrazu." Omenili so še nelagodje zaradi nezanesljivosti testov in neverodostojnosti rezultatov ob nekaj lažno pozitivnih testih, kar naj bi imelo hude posledice za vzgojno-izobraževalni proces.

Kljub uvedbi obveznosti testiranja nekateri delavci v šolstvu enostavno niso hoteli sprejeti. Velike težave so denimo bile v OŠ Prebold, kjer je bil na čelu upornikov proti testiranju sam ravnatelj. Ta se ni hotel testirati kljub večkratnim pozivom zdravstvene inšpektorice, je marca poročalo Delo.

Te dni je bil za predstavnike šolstva glavni problem uvedba PCT pogoja v šole, oziroma vprašanje plačljivosti testov. Za Nives Počkar, predsednico društva ravnateljev srednjih šol, je bila stvar jasna: "Če država predpiše, mora država financirati, s tem se sploh ne bom ukvarjala," je dejala za medije.

Tajnik SVIZ-a Štrukelj pa je v primeru uvedbe plačljivosti testov napovedal možnost splošne stavke v vzgoji in izobraževanju.

Slednje je na družabnih omrežjih sprožilo precej kritičnih odzivov in to nikakor ne samo z ene svetovnonazorske strani ...

https://twitter.com/IvankaKoprivc/status/1428397659400949765



https://twitter.com/anejmehadzic/status/1428087706446356482

Zanimivo stališče kar se družbenih naporov za čim večjo precepljenost tiče, je v sredinih odmevih izrazil ravnatelj OŠ Črnomelj. Dejal je, da nagovarjanje učiteljev, staršev in otrok k cepljenju ni njihova naloga.

https://twitter.com/Mio94210842/status/1427651857854484490

ZVIZ - Sonce: nov sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, utemeljen na anticepilstvu


Čeprav sindikat SVIZ ne zavzema rigidnega stališča do cepljenja in neprestano poudarja pomen svobodne odločitve za cepljenje in dialog z tistimi, ki mu nasprotujejo, se je skupina zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odločila ustanoviti lasten sindikat.

Poimenovali so se ZVIZ - Sonce, svoj obstoj pa utemeljili na zavzemanju za "ustavne in delavske pravice, za ustrezne pogoje dela, za varno in spodbudno delovno okolje", saj bodo "pridobljene in obstoječe pravice sistemsko poskušali omejevati še bolj in jih izničevati tudi v prihodnje."

Predsednica novega sindikata na področju vzgoje in izobraževanja, Polona Krobat, na svojem FB profilu deli sporočila, ki odklanjajo, oziroma so skeptična do raznih vrst zaščitnih ukrepov kot so uporaba mask, testiranja in seveda cepljenja.

Operativno bodo začeli s pravno zaščito tistih šolnikov, ki bodo zavrnili pogoj PCT, če bo ta seveda predpisan.



Točnih podatkov, koliko delavcev v vzgoji in izobraževanju je dejansko cepljenih, ta čas ni. Branimir Štrukelj je na sredini novinarski konferenci ocenil, da približno polovica.

KOMENTAR: Rok Čakš
Za odgovornost gre
Pri razmisleku, ali bi uvedba nenadzorovanega, torej na zaupanju temelječega samotestiranja v praksi bila učinkovita, je najprej treba izpostaviti dejstvo, da je za približno polovico šolnikov, če gre verjeti Štrukljevi oceni, vprašanje irelevantno. Ti so svojo odgovornost do sebe in družbe že izrazili in to s cepljenjem. Zanimivo bi bilo videti, če bi ta del učiteljstva dejansko podprl "splošno stavko v vzgoji in izobraževanju", s katero je v primeru plačljivih testiranj grozil Štrukelj. Da država marsikaj predpiše, kar moramo državljani plačati sami, bi lahko vedela tudi predsednica združenja ravnateljev, če tistikrat dvakrat letno zamenja zimske gume z letnimi, plača registracijo za avtomobil ali kupi odsevni jopič, trikotnik in komplet za prvo pomoč. A pustimo ob strani nebistveno in se vprašajmo, tudi če so testi zastonj - a bi tista polovica šolnikov, ki zavrača cepljenje, izrazila odgovornost na drug način - torej z discipliniranim samotestiranjem? Del njih zagotovo. Predvsem tistih, ki se ne cepijo zaradi pomislekov o varnosti cepiv ali glede na svojo zdravstveno situacijo tehtajo med obema tveganjema. A oglašanja v javnosti, predvsem pa na družabnih omrežjih, pričajo, da vsemu intelektualnemu potencialu navkljub, na katerega se sklicuje Štrukelj, med vrstami zaposlenih v ZIV obstaja precejšnje, kdo bi rekel celo nadpovprečno število takšnih, ki nevarnost ali celo obstoj covida zavračajo na splošno. Vsako dejanje v smeri njegove zajezitve pa vidijo kot "poseganje v njihove uveljavljene pravice in osebnostno svobodo". Vsaj za te lahko z gotovostjo trdimo, da teza o "zaupanju, da bodo opravili svojo nalogo", pade. Sklicevanje predstavnikov ravnateljstva in sindikata SVIZ na to je zato prozoren blef, ki v resnici pomeni zgolj umivanje rok pred odgovornostjo za ustvarjanje zdravega in varnega šolskega okolja. S takšnim pristopom je ta odgovornost prenesena na vsakega posameznika ter na državo, ki jim je to svobodo omogočila. In prav slednjega, da jim z vsem skupaj, tudi ko gre za okolje v njihovi pristojnosti, ne bi bilo treba imeti ničesar, še najmanj pa kakšne odgovornosti, si vodje predstavniških organizacij v šolstvu najbolj želijo. Zanimivo bo videti, ali bo država nasedla njihovemu triku.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Velika četvorka
  • 03. 02. 2024
Novi zakon o osnovnih šolah je "strel v obe koleni in pedagoška katastrofa"
  • 22. 02. 2024
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
  • 23. 04. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja