Vir: Pixabay

Kot je danes poročalo več medijev, vlada včeraj ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis na visokošolske zavode v prihodnjem študijskem letu. Čeprav naj bi visokošolski zavodi razpis nameravali objaviti 1. februarja in naj bi bila potrditev vlade le formalnost, razpis pa pravočasno usklajen z vsemi deležniki, se je zataknilo.

Premier Janez Janša je na Twitterju sicer zapisal, da informacija ne drži ter da gre za gradivo strateške narave, ki naj bi bilo predloženo šele pred nekaj dnevi. Pred vlado ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh, je na Twitterju zapisal premier. Zbrali smo nekaj odzivov z družabnih omrežij, kjer je odločitev močno odmevala.

Janša za prilagoditev razpisa potrebam trga dela

Po neuradnih informacijah, na katere se sklicuje več medijev, vlada včeraj o objavi ni razpravljala, premier Janša pa naj bi dejal, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebne na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič sicer meni, da če bi kdo želel razpis na fakultete prilagajati napovedim o potrebah trga delovne sile, bi se morali tega lotiti veliko prej.

Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila, kar vladi omogoča še nekaj maneverskega prostora.

Študentska organizacija poskuša izsiliti vladno soglasje k razpisu

Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran je v svojem odzivu dejal, da je nesprejemljivo, da predsednik vlade ustavi razpis, ki je že usklajen in potrjen na ministrstvu.

“S tem dela veliko škodo mladi generaciji, ki je že tako potegnila najkrajšo v celotni koronakrizi. Argumenta, da je treba preveriti potrebe trga dela, ne moremo jemati resno, kajti nihče ne ve, kakšne bodo te potrebe čez šest, sedem let,” je dejal in zahteval, da vlada razpis podpiše in “pritisne” na predsednika vlade.

V Levici so ocenili, da gre za problem vlade s svobodo izobraževanja:

Pikalo, ki je povečal število vpisnih mest na družboslovju, meni da gre za politično vmešavanje v univerze

Do poteze sta bila kritična tudi nekdanja ministra za šolstvo in profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Igor Lukšič in Jernej Pikalo, ki ga razumeta kot napad na avtonomijo univerze.

Prilagodljivost vpisnih mest potrebam države potrebna že dolgo

A kot je ob vpisih na fakultete pred dvemi leti za Domovino pisal direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, strokovnjaki na potrebo po večji prilagodljivosti vpisnih mest na fakultetah potrebam države, opozarjajo že dlje časa. Kot je zapisal, je prav Pikalo “kljub mnogim opozorilom še povečal število vpisnih mest na družboslovju in humanistiki“.

Ob vseh podatkih o kadrovskih potrebah trenutnega trga dela in projekcij prihodnosti težko razumem, da ministrstvo, ki načrtuje študijske programe, vsako leto po nesreči ustvari nekaj tisoč nezaposljivih diplomantov,” je opozoril in dejal, da se je na njegova opozorila tudi nekdanja šolska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič izgovorila na nujnost togosti izobraževalnega sistema, enako retoriko pa je ponavljal tudi Zavod RS za šolstvo.

Kot je tedaj ocenil Jelševar, je ustvarjanje velikega števila mladih brezposelnih kljub jasnim statističnim podatkom razumeti kot popolno nesposobnost odločevalcev, da prenesejo pritiske ob nujni reorganizaciji izobraževalnega sistema ter politično agendo, ki se upira spremembam na tem področju, kar ima za posledico mlade, ki so brezposelni, razočarani in nemočni.

V Sloveniji se sicer podatki o zaposljivosti diplomantov niso spremljali do leta 2019, ko se je začelo vzpostavljanje posebnega sistema v ta namen.

Na ministrstvu za šolstvo so za Domovino naknadno ob 17.30 pojasnili, da bodo gradivo za Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/22 za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode obravnavali na obeh vladnih odborih v torek prihodnji teden, nato pa na seji vlade.

Vlada RS vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja,” so navedli. Z ministrstva so ga vladi posredovali 22. januarja.

Mnenja o potezi vlade so sicer deljena in se gibajo od pozivov k nevmešavanju v avtonomijo univerze, do stališč o veliki nujnosti premisleka o realnih potrebah trga, da ta ne bi proizvajal množice brezposelnih diplomnatov.

Že dolgo, danes pa še posebej, je čas za premislek o kadrovskih potrebah države
Strateški razmislek o vpisih na visokošolski študij se zdi v času hude krize, ki je posledica svetovne pandemije, izjemno pomemben. Dejstvo je, da vpis mladih na fakultete že sedaj ni popolnoma svoboden. Odločajo se namreč lahko v okvirih lastnega uspeha na maturi, država pa že sedaj vsako leto razpiše mesta za vpis in se hkrati vsako leto sooča s hudim pomanjkanjem kadra na določenih področjih (npr. v zdravstveni negi). Tudi univerze same že leta delajo na tem, da bi čim bolj odgovarjale potrebam trga.

Čeprav še ni znano, v katero smer razmišlja vlada, pa je nenavadno, da se že napoved razmisleka o potrebah države razume kot napad na avtonomijo univerze, medtem ko se v primeru kakšne druge vlade povečanje števila vpisnih mest na družboslovnih smereh ne. Pa čeprav je potrem ista država kriva, ker “ni poskrbela”, da bi mladi imeli delo …

Če je država tista, ki omogoča brezplačen študij in skrbi za socialne stiske mladih, ki po zaključenem študiju ne najdejo zaposlitve, potem naj tudi za to, da bodo vpisna mesta bolj prilagojena realnim potrebam Slovenije in bo brezposelnih manj. To je v nacionalnem interesu in ob veliki izbiri ne vpliva na svobodo mladih. 

19 KOMENTARJI

  1. Da bi najbolj zvesti in neumni partijski funkcionarji lahko zasedli vodilna mesta v takratnih organizacijah združenega dela in državnih uradih, je partija univerzam naložila, da morajo uvesti “politične študije”. Tako so se na takratni FSPN (današnji FDV) šolali neumni partijski aparatčiki, ki niso bili nobeno rabo. Ostali smo študirali na elektrotehniki, strojništvu, medicini, gradbeništvi, kemiji, pravu.

    Tudi danes se na FDV šola partijski kader, ki je neuporaben in nezaposljiv. Potrebujejo jih le stranke na levi in desni kot glasovalni stroj. V strankah so zelo agresivni saj hlastajo po poziciji in moči in jim je uspelo iz vseh strank izriniti inženirje, naravoslovce, zdravnike, pravnike. Imam občutek, kot da bi se ti mladi ritolizniki in ničvredneži že za časa študija dogovorili v katero stranko se bodo včlanili in pozneje za nas zganjajo šov v parlamentu. So pa polpismeni, ne razumejo vloge tehnike in naravoslovja, nimajo enega dne izkušenj v gospodarstvu…

    Diplomanti FDV in podobnih neuporabnih družboslovnih in političnih “fakultet”, ki nam trenutno vladajo so: Luka Mesec, Miha Kordiš, Tomaž Lisec, Žan Mahnič, Matej Tonin, Janez Janša, …
    Zato se bojim, da nobena stranka ne misli resno z zmanjševanjem vpisnih mest na takih programih, saj vse stranke od tam črpajo svoj kader. Gre se le za to, da se nategujejo, kateri izmed teh ničvrednih fakultet (FDV ali Tisti za uporabne družboslovne študije v last SDSovcev) bo pripadlo več denarja.

  2. 39 % UMETNOST, HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE.
    Potem ni čudno da imamo pri nas toliko umetnikov, humanistov in družboslovcev, ki jamrajo da so nedovolj cenjeni in plačani.
    Osnovno načelo ekonomije je pri prevliki ponudbi padejo cene.
    Večji problem je ta, da imamo ogromo ljudi, ki znajo vse razen konkretno delati.
    In fda bi bilo še huje zelo malo ljudi, ki dejansko ustvarjajo novo dodano vrednost. Le tem, ki ustvarjajo novo dodano vrednost je zato še toliko težje ob tolikšnem številu umetnikov, humanistov in družboslovcev.
    Poleg zase morajo namreč ustvriti tudi za vso to armado in za njhi celo plačevati prispevke, čeprav naš sistem lažno prikazuje, da prispevke plačujejo vsi zaposleni tudi tisti, ki ne ustvarjajo. Kako le lahko sami plačujejo prispevke, če nič ne ustvarijo ampak samo dobivajo brutto plačo. Vem odgovor, zato ker delajo družbveno koristno delo četudi so zgolj birokrati.

    • Peter, odličen komentar.
      Preveč vpisa med te “umetne akademske smeri”, katerih je potem nemogoče zaposliti, ker preprosto niso uporabni za nobeno resno delo.
      Zato pa takšen porast nevladnikov, ki dobivajo redne in za njihovo neuporabno izobrazbo, zelo lepe prejemke. Pa še nihče jih – vsaj do sedaj – ni upal vprašati po rezultatih.

  3. Kolikor opažam na “terenu” , so univerza oz ustrezni izza aktivno blokirala akreditacije novih visokošolskih programov raznim neodvisnim visokošolskim zavodom. Ti morajo svoje vloge dopolnjevati do onemoglosti (čeprav so to prej znali) in so posledično zamudili razpis za leto 21/22…. boji z mnili na veter, ki blokirajo razvoj visokega šolstva pri nas.

    Odlično in pohvalno, da je vlada stopila na prste temu metanju polen pod noge in se postavila na stran teh zavodov. V tujini se lahko prijaviš na fax mesec pred začetkom in ne vem zakaj je pri nas treba vedno toliko komplicirat in metat polena pod noge vsaki konkurenci…

  4. Tile levičarji so res že prav histerični. Vase na hitro in kar po nekem ključu, ki je bil sprejet v njihovih časih. Kot je povedal PV, je včasih potrebno takšne odločitve premisliti in pretehtati. Tudi, če bo zato kakšen rok zamaknjen za mesec ali dva. Škoda, ki se lahko stori tako na hitro, se bo poznala v letih in generacijah.
    Ne bom komentiral, ali je preveč družboslovnih mest ali ne. Vsekakor pa je potrebno preveriti stanje v zdravstvu in v gospodarstvu ter prilagoditi vpisna mesta glede na njihove potrebe. Ostala področje trenutno niso tako problematična.

  5. Ljudje naj studirajo kar hocejo, trwba jim je samo dopovedat, da morda potem ne bodo opravljali tega poklica. Delati to kar je naredil janša zdajle je pa popolnoma salabajzersko.

  6. Miha gre za veliko razliko, nihče ne trdi, da morajo naši otroci študirati tisti kar rabi država in ne kar jih veseli.
    Gre za to da država, beri davkoplačevalci nismo dolžni plačevati študija za poklice , ki jih ne potrebujemo. Vsekakor bi pa bilo treba omogočiti da Fakultete razpišeko tudi vfeč oddelkov kot jih bo financirala država , vendra naj bodo samoplačniški.
    V tem smislu niti socializem ni bil tako razipniški, kot je sedanji sitem. Sam sem konkretno eno od fakultet končal v izrednem študiju, ki sem ga plačeval sam iz svojega žepa.
    Pa se mi niti takrat to ni zdelo nič narobe. Nasprotno nisem se učil zato, da bi imel diplomo ampak zato, da bi več znal in bilj v življenju uspešnejši.

    • Peter, točno tako.
      Vpisovati se v šole, s katerimi posledično ne bodo zaposlivi, je slaba odločitev. Saj živeti na državnih jaslih, samo zato, ker imaš neko nekoristno diplomo in misliš, da te mora Slovenija do konec življenja preživljati, je slaba odločitev.

  7. Ce bo trg določal kaj potrebujemo, ne bo vec slovenistov, violinistovin drugih predvsem humanisticnih poklicev, ki se trgu zdijo nepomembni. Trg bi imel samo inovatorje, zivljenje pa ni tako. Ljudje naj studirajo tudi za duso. Ce tega ne bo, zgubimo prevec.

    • Tako v državi, kot v družini, je potrebno DELATI to, kar je POTREBNO in nujno. Tisto za veselje pa pomeni HOBI, ki ga vsak goji poleg dela!

      Tudi jaz sem oddelala svojo delovno dobo, doma po službi gospodinila, pa vendar si v prostem času “vzela čas za izlet v hribe na morje in za Zborovsko petje”.

      Če ti HOBI veliko pomeni, ti da energijo, da opraviš vse obveznosti in poskrbiš tudi za hobi, ki ti “boža dušo”.

      Če pogledamo v LJUBLJANSKI Rog, pa so tam živeli samo za HOBI, podobno na Metelkovi.

      Slovenski pesnik Župančič, je zapisal: “Življenje ni praznik, življenje je delavni dan, življenje je boj neprestan”!
      Prav bi bilo, da bi to vedeli tudi LJUBLJANSKI USTAJNIKI !

    • Vprašati se moramo, kdo polni državno blagajno z davki, da lahko potem država ta denar deli? Realni sektor!

      Če ga meče z lopato med diplomante z neuporabnimi znanji, je to vstran vržen denar.

      • Draga Kraševka,

        jaz delam že od svojega 18. leta, s tem da sem zraven tudi redno doštudirala in nekaj časa imela srečo, da sem delala v svojem poklicu, po nekaj letih pač ne več. Kljub temu, da je moj poklic za trg popolnoma nepotreben, bi se še enkrat odločila isto študirati. In to kar zdaj dela vlada je groza, sploh pri generaciji, ki zaradi virusa že tako ali tako preživlja težke in temačne čase. Zato prosim, da ne posplošujete sem ter tja zadev. Spravljati se na avtonomnost univerze je narobe. Menda je tudi dobro, da se pač nekateri ne strinjamo z vsem kar Janša naredi.

      • Spoštovana Lana,

        Z gospo Krasevko se ni vredno ukvarjati. Namreč če dvomiš ali pa bog ne daj se ne strinjaš z PV Janšo si takoj diskreditiran s strani Krasevke. Vi očitno spadate med ljudi brez delovnih navad, sam sem bil pred tedni označen za nedomoljuba, drugi niso pravi kristjani oziroma fake desničarji. V očeh Krasevke so dobri ljudje le tisti, ki mislijo točno tako kot ona in ki se strinjajo z Janšo. #vladavinaenoumja

  8. Zanimivo je, da je bila izrazito politično ustanovljena partijska visoka šola za politične vede in novinarstvo (FSPN, FDV) na začetku enako izločena izven univerze kot teološka fakulteta, zaradi česar (a ne le zaradi tega) si je politično ne-avtonomno zastavljena predhodnica današnje FDV UL pridobila tudi neuraden naziv “rdeči lemenat”.
    Sicer pa je vsakoletni birokratski ritual razpisa za vpis v visokošolske programe del vsesplošnega “statusa quo”, ki ga načenja aktualna vlada in vladajoča koalicija na vse več področjih ter si s tem odpira vse več srditih sovražnih front s proti-janšističnimi brambovci nedotakljivega “statusa quo”.
    Na vseh frontah so očitne strateško in razvojno nevzdržne posledice več desetletij trajajočega in mrtvoudnega ohranjanja “statusa quo”. Ob vsakem “škandaloznem” spotikljaju aktualne vlade nam skušajo privrženci “statusa quo” dopovedati, da prav zdaj “ni primeren čas”, da gre za neprimeren “poseg politike v avtonomijo univerze/znanosti/umetnosti/strok”, da mora biti vsak ukrep premišljen in strateško ter demokratično usklajen in zastavljen za naslednjih nekaj desetletij itd., itn.

  9. Mladim bi nekdo moral povedati, da jih večina družboslovnih študijev dela nezaposljive. Še najbolj zaposljivi med temi kadri t.j. ekonomisti ter jezikoslovci, imajo težave. Obenem se pa rabi cel kup tehnoloških znanj, obrtniških znanj, medicinskih in zdravstvenih znanj, vsega tega pa primanjkuje. Mladi se premalo ozirajo okoli sebe ter prepoznavajo v katero smer gredo trendi, po kakšnih znanjih in delih je povpraševanje.

    Na koncu iz nezaposljivih družboslovcev dobimo mamine sinčke in očetove hčerkice, od katerih nekateri celo končajo med Rogovci. In to celo ko so stari že čez trideset, štirideset let. Medtem, ko njihovi kolegi s konkretnimi službami in poklici že zdavnaj delajo konkretne življenjske odločitve.

    Torej ta debata je prišla vsaj 20 let prepozno. Čeprav če smo čisto iskreni: Kdor ima dostop do interneta in je vsaj malo razgledan je lahko takšne debate (in opozorila!) zasledil že pred 20 leti na prvih spletnih forumih in klepetalnicah (t.i. chatih). Torej vsa opozorila so bila že tu, le gledati je bilo potrebno z odprtimi očmi ter poslušati….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime