Muslimani in kristjani so živeli v sožitju. Nato je prišel ISIS ...
Embed from Getty Images
Po tem, ko so se borci Islamske države umaknili iz sirskega mesta Raka, ostajajo za njimi ruševine. Med njimi tudi cerkve tamkajšnjih kristjanov. Čeprav dobesedno zdesetkana, je krščanska skupnost preživela.
Pred zavzetjem Rake je bilo v mestu nekaj sto krščanskih družin, danes le 30 posameznikov, večinoma moških.
Zgodbo tamkajšnjih kristjanov predstavlja Catholic Herald.
Preden se je vojna v Siriji razbohotila, so v Raki kristjani in muslimani živeli v sožitju. "Mesto je bilo idealno za življenje, s sosedi muslimani smo imeli dobre odnose," je za Catholic Herald povedal tamkajšnji kristjan. Za razliko od drugih sirskih mest so se njihova življenja prepletala in se niso zapirali v gete. Kristjani so na območje prišli za časa Armenskega genocida (1915-17), ko so jih Arabci sprejeli medse in jim nudili zaščito.
Med vojno je ISIS pričel cerkev armenskih kristjanov uporabljati za prostore svojega sodišča, v njej pa je imela svoj sedež tudi moralna policija - hisbah. Cerkev grko-katoličanov, ki se je nahajala v bližini, pa je postala bolnišnica. V napadu zaveznikov oktobra 2017 je bil cerkev porušena do tal.
Kristjani, ki so bivali v Raki in so tudi po zasedbi mesta ostali, govorijo o tem, kako so se razmere čez noč spremenile. Kristjani so iz enakopravnih državljanov, ki so živeli v sožitju z muslimani, postali popolne ničle. Ko pa so mesto zavzeli pripadniki ISIS, je prišlo do nasilnega spreobračanja. Porušili so precej cerkva, ponovno so uvedli davek za nevernike in začeli prirejati mesečna srečanja, na katerih so spreobračali ljudi. Med drugim so jih obiskovali tudi na domu in tako poskušali pridobiti nove vernike.
Tako se je začelo za kristjane težko obdobje. Velike noči in božiča niso praznovali javno, tudi zasebno so o tem raje molčali, saj je bilo tveganje po vzbujanju pozornosti preveliko.
Možje, ki so ostali v Raki, so bili prepričani, da se bo vladavina ISIS-a kmalu končala in niso želeli, da njihove domove in službe prevzamejo pripadniki Islamske države. Poleg tega pa je beg za družino nevaren. Kljub temu so kristjanom dovolili, da zapustijo mesto in se v določenem času vrnejo. Če se niso vrnili, jim je ISIS zaplenil premoženje. Včasih pa so to storili tudi brez jasnega razloga.
Stanje se je z napori zaveznikov za uničenje ISIS-a še poslabšalo. Zračni napadi so postajali vse pogostejši in cilji vedno slabše izbrani. Zaradi obveznih islamskih oblačil za ženske in brad za moške je bilo tudi razmejevanje med borci ISIS-a in civilisti zelo težko.
Sirska vojaška zveza, članica Sirskih demokratskih sil (SDF), ki se skupaj z zavezniki organizirala napade, je s pomočjo svojih zvez in tajnega delovanja iz Rake rešila kar nekaj kristjanov in tudi islamskih civilistov. Borci ISIS-a namreč niso izbirali med svojimi žrtvami, ko so civiliste uporabljali za živi ščit v času napadov.
Po dobrem letu od zrušitve Islamske države se je v mesto vrnilo zgolj nekaj kristjanov. Čeprav je varnostna situacija v mestu trenutno zadovoljujoča, pa se kristjani nimajo kam vrniti. Njihovi domovi in cerkve so porušeni, možnosti zaposlitve minimalne. Zato pretirane želje po povratku med kristjani niti ni.
Embed from Getty Images
Po tem, ko so se borci Islamske države umaknili iz sirskega mesta Raka, ostajajo za njimi ruševine. Med njimi tudi cerkve tamkajšnjih kristjanov. Čeprav dobesedno zdesetkana, je krščanska skupnost preživela.
Pred zavzetjem Rake je bilo v mestu nekaj sto krščanskih družin, danes le 30 posameznikov, večinoma moških.
Zgodbo tamkajšnjih kristjanov predstavlja Catholic Herald.
Preden se je vojna v Siriji razbohotila, so v Raki kristjani in muslimani živeli v sožitju. "Mesto je bilo idealno za življenje, s sosedi muslimani smo imeli dobre odnose," je za Catholic Herald povedal tamkajšnji kristjan. Za razliko od drugih sirskih mest so se njihova življenja prepletala in se niso zapirali v gete. Kristjani so na območje prišli za časa Armenskega genocida (1915-17), ko so jih Arabci sprejeli medse in jim nudili zaščito.
Čez noč iz enakopravnih državljanov do ničel
Med vojno je ISIS pričel cerkev armenskih kristjanov uporabljati za prostore svojega sodišča, v njej pa je imela svoj sedež tudi moralna policija - hisbah. Cerkev grko-katoličanov, ki se je nahajala v bližini, pa je postala bolnišnica. V napadu zaveznikov oktobra 2017 je bil cerkev porušena do tal.
Kristjani, ki so bivali v Raki in so tudi po zasedbi mesta ostali, govorijo o tem, kako so se razmere čez noč spremenile. Kristjani so iz enakopravnih državljanov, ki so živeli v sožitju z muslimani, postali popolne ničle. Ko pa so mesto zavzeli pripadniki ISIS, je prišlo do nasilnega spreobračanja. Porušili so precej cerkva, ponovno so uvedli davek za nevernike in začeli prirejati mesečna srečanja, na katerih so spreobračali ljudi. Med drugim so jih obiskovali tudi na domu in tako poskušali pridobiti nove vernike.
Tako se je začelo za kristjane težko obdobje. Velike noči in božiča niso praznovali javno, tudi zasebno so o tem raje molčali, saj je bilo tveganje po vzbujanju pozornosti preveliko.
Se bodo kristjani vrnili v Rako?
Možje, ki so ostali v Raki, so bili prepričani, da se bo vladavina ISIS-a kmalu končala in niso želeli, da njihove domove in službe prevzamejo pripadniki Islamske države. Poleg tega pa je beg za družino nevaren. Kljub temu so kristjanom dovolili, da zapustijo mesto in se v določenem času vrnejo. Če se niso vrnili, jim je ISIS zaplenil premoženje. Včasih pa so to storili tudi brez jasnega razloga.
Stanje se je z napori zaveznikov za uničenje ISIS-a še poslabšalo. Zračni napadi so postajali vse pogostejši in cilji vedno slabše izbrani. Zaradi obveznih islamskih oblačil za ženske in brad za moške je bilo tudi razmejevanje med borci ISIS-a in civilisti zelo težko.
Sirska vojaška zveza, članica Sirskih demokratskih sil (SDF), ki se skupaj z zavezniki organizirala napade, je s pomočjo svojih zvez in tajnega delovanja iz Rake rešila kar nekaj kristjanov in tudi islamskih civilistov. Borci ISIS-a namreč niso izbirali med svojimi žrtvami, ko so civiliste uporabljali za živi ščit v času napadov.
Po dobrem letu od zrušitve Islamske države se je v mesto vrnilo zgolj nekaj kristjanov. Čeprav je varnostna situacija v mestu trenutno zadovoljujoča, pa se kristjani nimajo kam vrniti. Njihovi domovi in cerkve so porušeni, možnosti zaposlitve minimalne. Zato pretirane želje po povratku med kristjani niti ni.
Embed from Getty Images
Konec kalvarije za Asio Bibi?
Še ena od zgodb verskega preganjanja pa se že 10 let odvija za Asio Bibi, ki so jo v Pakistanu obtožili bogokletja. Za to je v Pakistanu zagrožena smrtna kazen. Po letih sodnih postopkov in zapora, pa je Bibijeva te dni zapustila Pakistan in se odpravila v Kanado, kjer jo že čaka njena družina.
Čeprav jo je pakistansko vrhovno sodišče oprostilo vseh obtožbe že pred pol leta, pa se je zataknilo pri birokraciji za azil.
Še ena od zgodb verskega preganjanja pa se že 10 let odvija za Asio Bibi, ki so jo v Pakistanu obtožili bogokletja. Za to je v Pakistanu zagrožena smrtna kazen. Po letih sodnih postopkov in zapora, pa je Bibijeva te dni zapustila Pakistan in se odpravila v Kanado, kjer jo že čaka njena družina.
Čeprav jo je pakistansko vrhovno sodišče oprostilo vseh obtožbe že pred pol leta, pa se je zataknilo pri birokraciji za azil.
Povezani članki
Zadnje objave
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Do izbranega zdravnika le še štiri dni v tednu?
25. 6. 2026 ob 9:00
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Plaz očitkov: Festival Ljubljana svojih obiskovalcev ne ceni
24. 6. 2026 ob 17:01
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
korosec.france
In zemlja vama bo rodila trnje in osat, otroke boš rojevala v krvi.
------------------------------------------
Slovenija 1941
Verni, neverni, revni in bogati so živeli v relativnem sožitju Demokracije, potem je prišla rdeča NOB OF Revolucija.
SFRJugoslavija 1991
Vsi narodi in narodnosti so živeli v rdečem Bratstvu in Enotnosti, potem so prišli Miloševićevi Komunisti.
Teodor
Članek ni povsem točen. Razlog za "sožitje" ni bila neka verska strpnost, ampak alavitska diktatura, ki je ravno tako kot krščanstvo v državi manšjina. Alaviti so potrebivali izgovor za svojo vladavino in omejevanje islamske teokracije je bil eden izmed njih. Kristjani nagnjeni k sekularizmu so stanje dojeli kot versko svobodo, kar je tehnično bila, v resnici pa je bila le omejevanje želja muslimanske večine.
lukaab
a smo spet priča pro- muslimanski propagandi ! ni sobivanja nikjer, v nobeni zahodni državi ! marš novinarji !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.