»Ko bosta ostala v Sloveniji samo še dva zdravnika, bosta vsak skrbela za 1 milijon pacientov in statistiki na vladi bodo mirno spali.«

Vir foto: @DCStudio na Freepik.
POSLUŠAJ ČLANEK

»Ad absurdum: ko bosta ostala v Sloveniji samo še dva zdravnika, bosta vsak skrbela za 1 milijon pacientov in statistiki na vladi bodo mirno spali. Tudi zato sem odstopil iz strateškega sveta; po enem letu dokazovanj se ni prijelo nikogar, oni svoje dalje,« je na omrežju X zapisal zdravnik dr. Rok Ravnikar.

»Česa takšnega si doslej ni privoščila še nobena vlada. Je žalitev za zdravnike in spominja na sužnjelastniški odnos.« Tako so se zaposleni v zdravstvu odzvali na predlog interventnega zakona, ki ga je vlada vložila v parlament. Predlog namreč vsebuje določila o obveznem delu v državnem zdravstvu.

Zdravstvene delavce je razburil 45. člen zakona, ki govori o tem, kako lahko vlada ravna v izrednih razmerah, a besedilo zakona se da brati tudi tako, da izredne razmere nastanejo že, če je zaposlenih v zdravstvu premalo. Torej te vladajo že danes. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je bila gostja v 24UR zvečer, miri, da gre za nesporazum, da bodo člen dopolnili ter da je bil mišljen samo za izredne razmere, kot so covid-19, nedavne poplave in žled. 

Zgolj nejasnost ali namerna napaka?

45. člen je bil že prej v zakonu, nismo ga uvrstili naknadno, je pa res, da se je tekom javne razprave nekoliko spremenil, je priznala ministrica, ki poudarja, da kljub spremembi v njem še vedno govorijo o izrednih razmerah. To so tiste, ki povzročijo nepričakovano zmanjšanje razpoložljivosti delovne sile oz. kadra v določenih razmerah. A ker je člen glede na odzive povzročil določene nejasnosti, ga želijo tudi na ministrstvu napisati na najbolj možno jasen način, je še pojasnjevala ministrica. 

»Ko je ta dokument za en dan prišel v javno razpravo, je jasno pisalo, da se 45. člen uporablja v primerih množičnih nesreč, kot so covid, žled ipd. Nato pa so ga spremenili. Tudi zdaj ni nič nejasno – piše, da lahko minister brez razglasitve ugotovi, da je premalo zdravnikov in da se uvede prisilno delo iz zasebnega sektorja v javne bolnišnice,« je dejal predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič. Kljub njihovi prošnji za sestanek, ki so ga želeli tudi zaradi drugih spornih členov v zakonu, pa do njega po javni razpravi ni prišlo.

Muževič je problematiziral tudi 15. člen zakona, ki razpolavlja dodatek za obremenitev medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. »Ta zakon je tako nujen in tako pomemben za reševanje življenj, da je treba razpoloviti dodatek za delo srednjim medicinskim sestram in administratorjem. Prav tako je očitno tudi zelo nujno prepovedati koncesionarju z s.p., da bi se preoblikoval v d.o.o., ker morda ne želi odgovarjati s svojim celotnim premoženjem,« je naštel.

Prevolnik Ruplova je sicer pojasnila, da gre za zniževanje dodatka, ki pripada celotnemu timu, ne le medicinskim sestram, ko presežejo opredeljene glavarinske količnike. »Takšnih timov je trenutno v Sloveniji okoli 90 odstotkov, izračun dodatka pa je zdaj narejen na novo, tako da zagotavlja neke finančne zmožnosti zdravstvene blagajne,« je dejala.

Muževič pa je omenil tudi 8. člen, ki govori o neprekinjenem zdravstvenem varstvu. »Vsak izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva lahko zdaj zdravnika družinske medicine prosto razporeja iz ambulant družinske medicine na urgenco. Že zdaj nedostopne ambulante družinske medicine bodo tako postale še bolj nedostopne,« opozarja ter dodaja, da obstajajo tudi drugačne rešitve, a da jim ministrica ni nikoli prisluhnila.

Mlade zdravnike je namreč zmotil tudi odnos ministrice za zdravje, saj zakon sprejemajo po nujnem postopku, kar pomeni, da ministrstvo ni obvezano k vodenju javne razprave. Muževič je v enem izmed javnih zapisov objavil: »Obžalovanja vredna aroganca ministrice. Pod nujno in brez dialoga sprejemate sistemske ukrepe, ki nimajo zveze z nujnostjo (razen financiranja) in se potem tako izgovarjate? Druge sporne stvari boste pustili? Ne se čudit posledicam.«

Dostop do zdravnika

Družinski zdravniki so prvo sito v zdravstvu. Še vedno približno 130 tisoč ljudi nima svojega osebnega zdravnika. »Glavna težava z nedostopnostjo je nastala, ko je sindikat FIDES nekako izsilil nižje normative, koliko pacientov zdravnik še lahko kakovostno obravnava. To je sicer legitimna sindikalna zahteva, pa vendar: če imamo toliko pacientov in toliko zdravnikov, se moramo vsi zavedati, da je treba oskrbeti vse, ki potrebujejo zdravnika. Torej bo imel vsak zdravnik toliko pacientov, kolikor jih pač v Sloveniji mora imeti,« je v oddaji Ob osmih na RTV dejal varuh pacientovih pravic Marjan Sušelj.

Doslej so bili vsi poskusi skrajševanja čakalnih dob dokaj neuspešni ali samo delno uspešni. Tega bi se bilo treba lotiti premišljeno, in ne »na horuk«, kot se je tega lotevala aktualna vlada v času prejšnjega ministra za zdravje. Tu nastaja velik razkorak med zmožnostmi in potrebami. Država bi morala jasno prepoznati, katere potrebe so res pomembne za državljane in za njihovo zdravje, ter zanje zagotoviti denar in druge pogoje. Ker tega ni, ljudje iščejo hitrejšo pot v samoplačniških ambulantah, je še dejal Sušelj.

Jasno je povedal, da bo zdravnikov verjetno tudi v prihodnje premalo, a bodo morali sprejeti vse paciente. Ti pa se bodo morali navaditi, da se v ambulanti ne bodo vedno srečali z zdravnikom. Kar je v javnem zapisu dr. Muževič komentiral z besedami: »Recept za uničenje zdravstva – nalaganje višje norme zdravnikom, ki že bežijo zaradi previsokih norm. Kot bi vozniku avtobusa zapovedal, da mora peljati 200 ljudi 200 km/h, kljub temu, da je to prepovedano in smrtno nevarno.«

Preberite še komentar zdravnika Federica V. Potočnika: »Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem«

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike