»Ko bosta ostala v Sloveniji samo še dva zdravnika, bosta vsak skrbela za 1 milijon pacientov in statistiki na vladi bodo mirno spali.«

Rešitev za zdravstvo je da Golobova vlada uvede obvezno evtonazijo takoj ko človek oddela 40 let.S tem bi ubil dve muhi na mah.Bilo bi dovolj zdravnikov in še blagajno bi napolnili.

Da se zdravstveni sistem pri nas nikakor ne more urediti, je "zasluga" zdravstvene mafije, ki se v obstoječem sistemu na debelo okorišča, v privatnem zdravstvu pa se ne bi mogla. Noben privatni zdravnik ne bo šel kupovati medicinskih materialov po štirikratni svetovni ceni, kot to pri nas počne "javno" zdravstvo.
Vsi naši levaki, ki tako besno nasprotujejo privatnemu zdravstvu, so v resnici predstavniki zdravstvenih lobijev in delujejo izključno v njihovem interesu, ne v ljudskem. Sicer pa, kdaj in kje so levičarji skrbeli za dobro ljudstva? Ne poznam niti enega primera v svetu.
Na skrajnem koncu je seveda za vse to krivo naše topoumno ljudstvo, ki veselo voli levake na oblast. In spet pridemo na staro pravilo: ljudstvo ima takšno vlado, kakršno si zasluži.

Sam bi za boljše razumevanje reševanja zdravstva, ločil dva problema:

1) Prvi problem je pomanjkanje določenih profilov zdravstvenih delavcev, v tem članku se izpostavlja pomanjkanje družinskih zdravnikov, čeprav je enako pereč problem tudi pri drugih profilih in še večji pri pomanjkanju medicinskih sester na primer.

2) Drugi problem pa je neskončna in nerešljiva dilema med javnim in zasebnim zdravstvom.

1) Najprej k prvemu problemu. Tukaj za začetek pustimo denar ob strani in poskušajmo najprej odgovoriti na vprašanje zakaj so postala določena področja zdravstva neprivlačna za mlade?

Ste kdaj pomislili na naslednji paradoks: poklic družinskega zdravnika za mlade zdravnike je nezanimiv, mladi zdravniki bi bili eminentni specialisti, kirurgi, kardiologi, .... medtem ko je pri sestrah ravno obratno: delo v ambulanti zdravstvenega doma je za sestre zelo privlačno in če se le da, bežijo iz bolnišnic, urgentnih centrov, intenzivnih oddelkov in domov za ostarele? Tudi mladi zdravniki bi v vrstah čakali na imenitne specializacije, celo voluntirali in si sami plačevali doktorate, izobraževanja, medtem ko mesta za specializacijo iz družinske medicine ostajajo nezasedena.

V družbi se je namreč zgodil vrednostni premik (podoben se je zgodil tudi pri učiteljih). Družinski zdravnik preprosto ni več ugleden poklic, ne prinaša več notranjega zadovoljstva. Težišče medicine se je v zadnjih petdesetih letih preneslo na subspecialistično diagnostiko in zdravljenje, vzporedno pa je družinski zdravnik vse bolj drsel v triažerja brez pravega vpliva na zdravljenje. Ostal pa je psihološko izjemno izpostavljen poklic: pritisk ljudi na družinske zdravnike je izjemen, medtem ko trenutni sistem družinskim zdravnikom pri zdravljenju pacientov zelo veže roke. Zadovoljstvo ob uspešnem zdravljenju poberejo specialisti v bolnišnicah, družinski zdravnik pa ostaja bolj ali manj tisti, ki je proces zdravljenja zgolj administriral z izdajanjem naročenih napotnic in receptov, nemalokrat a se celoten potek zdravljenja odvije brez njegove vednost, ko pacient sam preko urgence ali osebnih poznanstev primarni nivo kar preskoči.

Faktor osebnega zadovoljstva v zdravstveni negi je povsem drugačen. Negovalni kader je delovno in stresno najbolj izpostavljen ravno v bolnišnicah in na urgencah, osebno zadovoljstvo pri delu pa spet nosijo nosilci zdravljenja v bolnišnicah, to so po večini specialisti, ki vodijo zdravljenje in operirajo. Zakaj bi torej medicinska sestra na intenzivnem oddelku z nočnimi in vikend turnusi postavila, na primer svojo družino, partnerja in svoje osebno življenje na drugo mesto, če pri delu, razen denarja, ne čuti zadovoljstva?

Pri teh procesih je denar lahko samo delni korektiv: prisilno izgorevanje, čeprav dobro plačano, brez notranjega zadovoljstva, je možno le kratkoročno, kasneje ljudje zelo hitro postavijo svojo prioritetno vrednostno lestvico in se v svobodnih družbah v skladu z njo tudi odločajo in menjajo službe.

Zato se dogaja premik zdravstvenega kadra v dveh nasprotnih smereh: zdravniški kader zaradi notranjega zadovoljstva, osebnih in kariernih ambicij teži v bolnišnični specialistični poklic, sestre pa iz istega razloga odhajajo iz bolnišnic na manj stresni primarni nivo, ali celo ven iz zdravstva.

2) In še drugi problem: javno ali zasebno zdravstvo?

Skoraj 100 % sem prepričan, da večina zdravstvenih delavcev želi dobro delati, biti za delo dobro plačana in pri delu čutiti notranje zadovoljstvo. Kdo jim tako okolje zagotavlja, je za res ogromno večino njih, nepomembno: bodisi je to javni zavod ali zasebna zdravstvena organizacija. Samo manjši del zdravnikov, ki ima osebno osebnostno lastnost, da so tudi podjetni, v tem vidijo svojo priložnost.

Zato je problem javnega in zasebnega družbeni in politični problem. So države, kjer skoraj povsem javno zdravstvo odlično deluje in države, kjer javni sistem sploh ni učinkovit in ljudje morajo poiskati zadovoljivo storitev le pri zasebnikih.

Kateri sistem bo Sloveniji na koncu zmagal, ne vem, ne želim niti špekulirati, kaj bi bilo dobro in prav. Vem le, da se bodo ljudje na kateri že koli sistem, vedno prilagodili. Tako izvajalci, kot bolniki. Če bo boljše pogoje za delo in osebno zadovoljstvo pri zdravstvenih delavcih ponujalo okolje javnih zdravstvenih ustanov, bodo ostali v javnem sistemu, če bo boljše pogoje ponujal zasebni sektor, bodo šli tja.

Enako pacienti: če v javnem sistemu zadovoljivih storitev ne bodo več dobili, bodo primorani najti alterative. Odličen primer je zobozdravstvo, praktično je javno zobozdravstvo že v manjšini, pa še vedno ima večina ljudi zobe poštimane, če ne gre drugače se gre pa v Bosno ali v Srbijo.

Komentator je nižje zapisal: "Rešitev je morda v tem, da ima nacionalni zdravstveni sistem javno in zasebno vejo, ki sta enkopravni."
****************
Kaj takega bi bilo mogoče razmišljati zgolj ob uresničitvi pogoja, da slovenski volilci nikoli več ne bodo izvolili na oblast plenilskih neokomunistov, ob uresničenem predpogoju, da se iz ozadja slovenske politike skidajo vsi osebki s komunistično plenilsko mentalno strukturo! V zatečenih slovenskih razmerah - kjer v praktično popolnoma podržavljenem zdravstvenem sistemu prisilno hara ena sama, državna monopolna zdravstvena zavarovalnica, ki so ji pacienti poslednja briga, saj milijarde, zaplenjene slovenskim državljanom z mehanizmom obveznega zdravstvenega zavarovanja, samovoljno prerazporeja, razdeljuje ter zapravlja najprej za vse drugo in šele na koncu za paciente! - o čem takem sploh ni mogoče razmišljati.

Rasputin, tako kot v šolstvu že videno, ko so se pojavile zasebne šole, so se takoj vzdignili državni šolniki in ostali, ki zagovarjajo državno šolstvo, pa čeprav se ve, da so zasebne pobude, zasebne šole dobrodošle, imajo dober kader, dobro delajo. Ampak težava je, da na te šole večinoma pridejo učenci iz dobro stoječih družin, ker si ostali tega ne morejo privoščiti. To ni fer!

Ni mi jasno, da nihče v Sloveniji ne vidi, da se zdravniki množično upirajo javnemu zdravstvu.
Javno zdravstvo je preživelo in nujno ga je potrebno odpraviti. Kaj je potrebno storiti je jasno. Uvsti neaj podobnega, kot imajo v Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi.
Saj tja odahajajo nezadovoljni zdravniki iz Slovenije.
Seveda pa je takšno reformo v Sloveniji nemogoče izvesti.
Zdravstvena blagajna je namreč težka kakšnih 5 milijard in nanjo je pripeta mafije, ki ne obvladuje samo teh 5 mrd, temveč celotno Slovenijo.
Mafije pa se ni mogoče znebiti. Lep zgled za to je Italija, ki vlaga ogromne napore, vendar mafija ostaja.
Mafija je nastala zaradi poigravanja z ognjem, ko so komunisti, heroji in vojni hudodelci hotelizaščititi sebe in svoje zločine pred demokracijo, so dovolili divjo privatizacijo,ki je spočela mafijo, ki nam sedaj vlada.
V Italiji mafija ni na oblasti, pa že povzroča toliko težav, kolko nam jih povzroča šele v Sloveniji?
Tega ne vemo, saj nam mediji to prikrivajo. Vidimo pa, kam se pogreza zdravstvo, za katerega namenoma nočeoblast najti zdravila.
Koga pa zanimajo pacienti, bolniki?
Važno je, da samo v javnem zdravstu je mogoče prazniti zdravstveno blagajno brez posedic za mafijo.
Naivneži, izračunajte, kolko je 10% od 5 mrd?, Pa sem mafijski plen globoko podcenil?

A kaka stvar v drzavi ki se je golobje lotijo, gre v pravo smer?
Unicijo cisto vse kamor stegnejo tace!
Folk pa sploh nic ne ve.
Ker so butli in jim je v ponos DA NIMAJO POJMA...
te tri besede z velikim samospostovanjem povedo !
Ker je to fajn v "dezeli delavcev in kmetov"...
Folk ne razume, ker niti ne ve, da golobje nacrtno zatirajo skupino za skupino...
Ko so napadli kmete so bili drugi tiho, enako zdaj ko so zdravnike, enako ko se norcujejo iz upokojencev, ali delavcev s stempljanjem ...ali.nas jansiste ali SDS, ali novinarje Nove in Demokracije..

Deli in vladaj.

Neko panogo lahko unicis s tem, da jo podrzavis ali pa s tem, da jo privatiziras.
Ali drugace: ce si zadosti storast, lahko vsako stvar, katere se lotis, unicis.

Idioti komunistični! Z nikjer v demokracijah videnim terorjem nad zdravniki naj bi pacientom delali uslugo. Zgodilo se bo pa nujno to, kar pravi Muževič. Na veliko bojo bežali v države ( ni treba dalec, samo cez Karavanke), kjer se jih spoštuje, kjer so svobodni, odlicno plačani in delajo v urejenih razmerah in odnosih s sprejemljivo, strokovno priporočeno obremenitvijo. Največji uničevalci slovenskega zdravstva in realnih pravic pacientov so zbrani prav v demagogih iz Glasu ljudstva, zaplankanih v ideologijo socializma, nasilja in skrajne nespostljivosti. Mislim, da je skrajni čas za zdravniški štrajk. Ali stroka ali Jenul. Vmesne poti ni. Naj potem ljudstvo odloči, komu zaupa svoje zdravje.

Slovensko zdravstvo je zavoženo. Javni zdravstveni sistem je potraten in neučinkovit, zasebni pa je bolj toleriran kot podprt. Politika ima zasebno zdravstvo za nekakšno deviacijo, s katero noče imeti nič. Rešitev je morda v tem, da ima nacionalni zdravstveni sistem javno in zasebno vejo, ki sta enkopravni.