»Ko bosta ostala v Sloveniji samo še dva zdravnika, bosta vsak skrbela za 1 milijon pacientov in statistiki na vladi bodo mirno spali.«
»Ad absurdum: ko bosta ostala v Sloveniji samo še dva zdravnika, bosta vsak skrbela za 1 milijon pacientov in statistiki na vladi bodo mirno spali. Tudi zato sem odstopil iz strateškega sveta; po enem letu dokazovanj se ni prijelo nikogar, oni svoje dalje,« je na omrežju X zapisal zdravnik dr. Rok Ravnikar.
»Česa takšnega si doslej ni privoščila še nobena vlada. Je žalitev za zdravnike in spominja na sužnjelastniški odnos.« Tako so se zaposleni v zdravstvu odzvali na predlog interventnega zakona, ki ga je vlada vložila v parlament. Predlog namreč vsebuje določila o obveznem delu v državnem zdravstvu.
Zdravstvene delavce je razburil 45. člen zakona, ki govori o tem, kako lahko vlada ravna v izrednih razmerah, a besedilo zakona se da brati tudi tako, da izredne razmere nastanejo že, če je zaposlenih v zdravstvu premalo. Torej te vladajo že danes. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je bila gostja v 24UR zvečer, miri, da gre za nesporazum, da bodo člen dopolnili ter da je bil mišljen samo za izredne razmere, kot so covid-19, nedavne poplave in žled.
Zgolj nejasnost ali namerna napaka?
45. člen je bil že prej v zakonu, nismo ga uvrstili naknadno, je pa res, da se je tekom javne razprave nekoliko spremenil, je priznala ministrica, ki poudarja, da kljub spremembi v njem še vedno govorijo o izrednih razmerah. To so tiste, ki povzročijo nepričakovano zmanjšanje razpoložljivosti delovne sile oz. kadra v določenih razmerah. A ker je člen glede na odzive povzročil določene nejasnosti, ga želijo tudi na ministrstvu napisati na najbolj možno jasen način, je še pojasnjevala ministrica.
»Ko je ta dokument za en dan prišel v javno razpravo, je jasno pisalo, da se 45. člen uporablja v primerih množičnih nesreč, kot so covid, žled ipd. Nato pa so ga spremenili. Tudi zdaj ni nič nejasno – piše, da lahko minister brez razglasitve ugotovi, da je premalo zdravnikov in da se uvede prisilno delo iz zasebnega sektorja v javne bolnišnice,« je dejal predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič. Kljub njihovi prošnji za sestanek, ki so ga želeli tudi zaradi drugih spornih členov v zakonu, pa do njega po javni razpravi ni prišlo.
Kako to, da na @MinZdravje sprejemate predstavnike neuradne skupine @glasljudstva, ki dokazano z laganjem in blatenjem poskuša pridobiti pozornost javnosti, ne sprejemate pa uradnih predstavnikov poklicne skupine, ki je nujno potrebna za delovanje zdravstva? pic.twitter.com/wMhuSPUvKa
— Igor Muzevic (@igor_muzevic) November 28, 2023
Muževič je problematiziral tudi 15. člen zakona, ki razpolavlja dodatek za obremenitev medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. »Ta zakon je tako nujen in tako pomemben za reševanje življenj, da je treba razpoloviti dodatek za delo srednjim medicinskim sestram in administratorjem. Prav tako je očitno tudi zelo nujno prepovedati koncesionarju z s.p., da bi se preoblikoval v d.o.o., ker morda ne želi odgovarjati s svojim celotnim premoženjem,« je naštel.
Prevolnik Ruplova je sicer pojasnila, da gre za zniževanje dodatka, ki pripada celotnemu timu, ne le medicinskim sestram, ko presežejo opredeljene glavarinske količnike. »Takšnih timov je trenutno v Sloveniji okoli 90 odstotkov, izračun dodatka pa je zdaj narejen na novo, tako da zagotavlja neke finančne zmožnosti zdravstvene blagajne,« je dejala.
Muževič pa je omenil tudi 8. člen, ki govori o neprekinjenem zdravstvenem varstvu. »Vsak izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva lahko zdaj zdravnika družinske medicine prosto razporeja iz ambulant družinske medicine na urgenco. Že zdaj nedostopne ambulante družinske medicine bodo tako postale še bolj nedostopne,« opozarja ter dodaja, da obstajajo tudi drugačne rešitve, a da jim ministrica ni nikoli prisluhnila.
Mlade zdravnike je namreč zmotil tudi odnos ministrice za zdravje, saj zakon sprejemajo po nujnem postopku, kar pomeni, da ministrstvo ni obvezano k vodenju javne razprave. Muževič je v enem izmed javnih zapisov objavil: »Obžalovanja vredna aroganca ministrice. Pod nujno in brez dialoga sprejemate sistemske ukrepe, ki nimajo zveze z nujnostjo (razen financiranja) in se potem tako izgovarjate? Druge sporne stvari boste pustili? Ne se čudit posledicam.«
Dostop do zdravnika
Družinski zdravniki so prvo sito v zdravstvu. Še vedno približno 130 tisoč ljudi nima svojega osebnega zdravnika. »Glavna težava z nedostopnostjo je nastala, ko je sindikat FIDES nekako izsilil nižje normative, koliko pacientov zdravnik še lahko kakovostno obravnava. To je sicer legitimna sindikalna zahteva, pa vendar: če imamo toliko pacientov in toliko zdravnikov, se moramo vsi zavedati, da je treba oskrbeti vse, ki potrebujejo zdravnika. Torej bo imel vsak zdravnik toliko pacientov, kolikor jih pač v Sloveniji mora imeti,« je v oddaji Ob osmih na RTV dejal varuh pacientovih pravic Marjan Sušelj.
Number of general #medical practitioners; per 100.000 people
— Maps.Interlude (@Maps_interlude) November 28, 2023
~
Highest: 🇵🇹#Portugal 298.1
•#maps #doctors #dataviz #geospatial #Europe pic.twitter.com/uO7Tp1gBeC
Doslej so bili vsi poskusi skrajševanja čakalnih dob dokaj neuspešni ali samo delno uspešni. Tega bi se bilo treba lotiti premišljeno, in ne »na horuk«, kot se je tega lotevala aktualna vlada v času prejšnjega ministra za zdravje. Tu nastaja velik razkorak med zmožnostmi in potrebami. Država bi morala jasno prepoznati, katere potrebe so res pomembne za državljane in za njihovo zdravje, ter zanje zagotoviti denar in druge pogoje. Ker tega ni, ljudje iščejo hitrejšo pot v samoplačniških ambulantah, je še dejal Sušelj.
Jasno je povedal, da bo zdravnikov verjetno tudi v prihodnje premalo, a bodo morali sprejeti vse paciente. Ti pa se bodo morali navaditi, da se v ambulanti ne bodo vedno srečali z zdravnikom. Kar je v javnem zapisu dr. Muževič komentiral z besedami: »Recept za uničenje zdravstva – nalaganje višje norme zdravnikom, ki že bežijo zaradi previsokih norm. Kot bi vozniku avtobusa zapovedal, da mora peljati 200 ljudi 200 km/h, kljub temu, da je to prepovedano in smrtno nevarno.«
Ad absurdum: ko bosta ostala v Sloveniji samo še dva zdravnika, bosta vsak skrbela za 1 milijon pacientov in statistiki na vladi bodo mirno spali. Tudi zato sem odstopil iz strateškega sveta; po enem letu dokazovanj, se ni prijelo nikogar, oni svoje dalje
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) November 28, 2023
19 komentarjev
jozo
Rešitev za zdravstvo je da Golobova vlada uvede obvezno evtonazijo takoj ko človek oddela 40 let.S tem bi ubil dve muhi na mah.Bilo bi dovolj zdravnikov in še blagajno bi napolnili.
Andrej Muren
Da se zdravstveni sistem pri nas nikakor ne more urediti, je "zasluga" zdravstvene mafije, ki se v obstoječem sistemu na debelo okorišča, v privatnem zdravstvu pa se ne bi mogla. Noben privatni zdravnik ne bo šel kupovati medicinskih materialov po štirikratni svetovni ceni, kot to pri nas počne "javno" zdravstvo.
Vsi naši levaki, ki tako besno nasprotujejo privatnemu zdravstvu, so v resnici predstavniki zdravstvenih lobijev in delujejo izključno v njihovem interesu, ne v ljudskem. Sicer pa, kdaj in kje so levičarji skrbeli za dobro ljudstva? Ne poznam niti enega primera v svetu.
Na skrajnem koncu je seveda za vse to krivo naše topoumno ljudstvo, ki veselo voli levake na oblast. In spet pridemo na staro pravilo: ljudstvo ima takšno vlado, kakršno si zasluži.
Freising
Sam bi za boljše razumevanje reševanja zdravstva, ločil dva problema:
1) Prvi problem je pomanjkanje določenih profilov zdravstvenih delavcev, v tem članku se izpostavlja pomanjkanje družinskih zdravnikov, čeprav je enako pereč problem tudi pri drugih profilih in še večji pri pomanjkanju medicinskih sester na primer.
2) Drugi problem pa je neskončna in nerešljiva dilema med javnim in zasebnim zdravstvom.
1) Najprej k prvemu problemu. Tukaj za začetek pustimo denar ob strani in poskušajmo najprej odgovoriti na vprašanje zakaj so postala določena področja zdravstva neprivlačna za mlade?
Ste kdaj pomislili na naslednji paradoks: poklic družinskega zdravnika za mlade zdravnike je nezanimiv, mladi zdravniki bi bili eminentni specialisti, kirurgi, kardiologi, .... medtem ko je pri sestrah ravno obratno: delo v ambulanti zdravstvenega doma je za sestre zelo privlačno in če se le da, bežijo iz bolnišnic, urgentnih centrov, intenzivnih oddelkov in domov za ostarele? Tudi mladi zdravniki bi v vrstah čakali na imenitne specializacije, celo voluntirali in si sami plačevali doktorate, izobraževanja, medtem ko mesta za specializacijo iz družinske medicine ostajajo nezasedena.
V družbi se je namreč zgodil vrednostni premik (podoben se je zgodil tudi pri učiteljih). Družinski zdravnik preprosto ni več ugleden poklic, ne prinaša več notranjega zadovoljstva. Težišče medicine se je v zadnjih petdesetih letih preneslo na subspecialistično diagnostiko in zdravljenje, vzporedno pa je družinski zdravnik vse bolj drsel v triažerja brez pravega vpliva na zdravljenje. Ostal pa je psihološko izjemno izpostavljen poklic: pritisk ljudi na družinske zdravnike je izjemen, medtem ko trenutni sistem družinskim zdravnikom pri zdravljenju pacientov zelo veže roke. Zadovoljstvo ob uspešnem zdravljenju poberejo specialisti v bolnišnicah, družinski zdravnik pa ostaja bolj ali manj tisti, ki je proces zdravljenja zgolj administriral z izdajanjem naročenih napotnic in receptov, nemalokrat a se celoten potek zdravljenja odvije brez njegove vednost, ko pacient sam preko urgence ali osebnih poznanstev primarni nivo kar preskoči.
Faktor osebnega zadovoljstva v zdravstveni negi je povsem drugačen. Negovalni kader je delovno in stresno najbolj izpostavljen ravno v bolnišnicah in na urgencah, osebno zadovoljstvo pri delu pa spet nosijo nosilci zdravljenja v bolnišnicah, to so po večini specialisti, ki vodijo zdravljenje in operirajo. Zakaj bi torej medicinska sestra na intenzivnem oddelku z nočnimi in vikend turnusi postavila, na primer svojo družino, partnerja in svoje osebno življenje na drugo mesto, če pri delu, razen denarja, ne čuti zadovoljstva?
Pri teh procesih je denar lahko samo delni korektiv: prisilno izgorevanje, čeprav dobro plačano, brez notranjega zadovoljstva, je možno le kratkoročno, kasneje ljudje zelo hitro postavijo svojo prioritetno vrednostno lestvico in se v svobodnih družbah v skladu z njo tudi odločajo in menjajo službe.
Zato se dogaja premik zdravstvenega kadra v dveh nasprotnih smereh: zdravniški kader zaradi notranjega zadovoljstva, osebnih in kariernih ambicij teži v bolnišnični specialistični poklic, sestre pa iz istega razloga odhajajo iz bolnišnic na manj stresni primarni nivo, ali celo ven iz zdravstva.
2) In še drugi problem: javno ali zasebno zdravstvo?
Skoraj 100 % sem prepričan, da večina zdravstvenih delavcev želi dobro delati, biti za delo dobro plačana in pri delu čutiti notranje zadovoljstvo. Kdo jim tako okolje zagotavlja, je za res ogromno večino njih, nepomembno: bodisi je to javni zavod ali zasebna zdravstvena organizacija. Samo manjši del zdravnikov, ki ima osebno osebnostno lastnost, da so tudi podjetni, v tem vidijo svojo priložnost.
Zato je problem javnega in zasebnega družbeni in politični problem. So države, kjer skoraj povsem javno zdravstvo odlično deluje in države, kjer javni sistem sploh ni učinkovit in ljudje morajo poiskati zadovoljivo storitev le pri zasebnikih.
Kateri sistem bo Sloveniji na koncu zmagal, ne vem, ne želim niti špekulirati, kaj bi bilo dobro in prav. Vem le, da se bodo ljudje na kateri že koli sistem, vedno prilagodili. Tako izvajalci, kot bolniki. Če bo boljše pogoje za delo in osebno zadovoljstvo pri zdravstvenih delavcih ponujalo okolje javnih zdravstvenih ustanov, bodo ostali v javnem sistemu, če bo boljše pogoje ponujal zasebni sektor, bodo šli tja.
Enako pacienti: če v javnem sistemu zadovoljivih storitev ne bodo več dobili, bodo primorani najti alterative. Odličen primer je zobozdravstvo, praktično je javno zobozdravstvo že v manjšini, pa še vedno ima večina ljudi zobe poštimane, če ne gre drugače se gre pa v Bosno ali v Srbijo.
Andrej Muren
Dobra analiza. Sam bi dodal samo še to, da se ne bi smelo ovirati razvoja privatnega zdravstva - vsi zdravniki, ki bi želeli, bi morali dobiti koncesijo. Čakalne vrste bi se hitro skrajšale, saj bi mnogi, ki so sedaj prisiljeni čakati na vrsto cela leta, hitro prišli na vrsto pri privatnih zdravnikih. Te si danes lahko privoščijo samo premožnejši. In bi dobili zdravstveni sistem, kot ga ima večina Evrope.
Igor Ferluga
Ne negiram vsega, kar pišete. A vendar: ad1) Problem je tudi z medicinskimi sestrami in njihovim odhajanjem. Ne toliko v tujino. Iz terciarnega nivoja, zlasti posebej stresnih mest na urgentnih, intenzivnih oddelkih ipd. Problem je tudi delo v 3 turnusih, težko združljivo z normalnim družinskim življenjem. Tam, kjer so problemi in sester manjka, jim je treba iti nasproti, tudi z materialno stimulacijo. Ampak sestrski sindikati te selektivnosti nocejo. Pa bi morala v prid pacientov biti. Sicer je Slovenija po številu zdravnikov okoli 30% pod povprečjem EU, stevilcnost medicinskih sester pa je celo nad povprečjem EU. ad2. Popolnoma drži, da mnogi ali večina zdravnikov nima volje, časa ali talenta, da bi se šli podjetnike. Tudi nekateri od njih v zahodnih demokracijah delajo v ustanovah s privatnim lastništvom. Povejte eno demokratično državo, v kateri je celotno zdravstvo v državnih rokah! Jaz ne poznam take. Druga stvar, da je ponavadi večina zdravstva javnega. Ampak to ne pomeni lastništva. Ki je lahko sila raznoliko in pluralno. Tudi privatnik s koncesijo postane del javnega zdravstva. V čem je problem, če to poveča ponudbo in zmogljivost sistema, da pravočasno nudi pacientom storitve? Problem je lahko samo za zaplankane v preverjeno jalova komunistična vrednotenja in eventualno v fovsiji, ker nekaterim v privatni režiji uspe ob racionalnem obnašanju in tudi finančnih rizikih bolje zaslužiti. Brez skrbi, niti približno toliko kot privilegirani zdravstveni dobavitelji ali poslovodstva na GEN-I.
Madison
Komentator je nižje zapisal: "Rešitev je morda v tem, da ima nacionalni zdravstveni sistem javno in zasebno vejo, ki sta enkopravni."
****************
Kaj takega bi bilo mogoče razmišljati zgolj ob uresničitvi pogoja, da slovenski volilci nikoli več ne bodo izvolili na oblast plenilskih neokomunistov, ob uresničenem predpogoju, da se iz ozadja slovenske politike skidajo vsi osebki s komunistično plenilsko mentalno strukturo! V zatečenih slovenskih razmerah - kjer v praktično popolnoma podržavljenem zdravstvenem sistemu prisilno hara ena sama, državna monopolna zdravstvena zavarovalnica, ki so ji pacienti poslednja briga, saj milijarde, zaplenjene slovenskim državljanom z mehanizmom obveznega zdravstvenega zavarovanja, samovoljno prerazporeja, razdeljuje ter zapravlja najprej za vse drugo in šele na koncu za paciente! - o čem takem sploh ni mogoče razmišljati.
BARBARA RAKUN
Rasputin, tako kot v šolstvu že videno, ko so se pojavile zasebne šole, so se takoj vzdignili državni šolniki in ostali, ki zagovarjajo državno šolstvo, pa čeprav se ve, da so zasebne pobude, zasebne šole dobrodošle, imajo dober kader, dobro delajo. Ampak težava je, da na te šole večinoma pridejo učenci iz dobro stoječih družin, ker si ostali tega ne morejo privoščiti. To ni fer!
Igor Ferluga
To pa sploh ni res, Barbara, da na dejansko zelo redke privatne šole v Sloveniji pridejo samo otroci iz bogatih druzin. Če bi primerjala dijake iz najboljsih državnih gimnazij ( recimo Bežigrad, Poljane, Vic) in katoliških gimnazij ( Škofijska Šentvid, Želimlje) omenjenega ni, oziroma je prej obratno. Tudi zato, ker obstajajo interni fondi teh katoliskih sol za pomoč dijakom, posebej za stvari, ki jih je treba financirati iz lastnega žepa. Seveda je privatno zdravstvo lahko drago. Za usluge, za katere nisi zavarovan. Tam kjer je interes in je sklenjen dogovor z zavarovalnico, lahko dobi tudi privatnik koncesijo in potem je za pacienta glede financ povsem vseeno in enako kot če bi šel v državno ustanovo. Privatni ponudniki v zdravstvu so z vidika stroškov pogosto za zavarovalnico ugodnejši, saj naredijo vse za stroškovno racionalnost plus ni nobenega razloga, da bi se nabavah obnašali koruptivno in si samo zvisevali cene nabave kot se dogaja v državnih sistemih. Strasenje pred zasebno pobudo v zdravstvu je zato proti vsem normam svobodnih demokratičnih družb, izraz skrajno leve ideološke zadrtosti. Lahko je pa v ozadju tudi interes branjenja fevdov skozi katere privilegirani lobiji nesramno bogatijo na račun denarja zavarovancev. Samo čez Karavanke je treba iti pogledat, kako zadeve normalno funkcionirajo z zdravstvenimi ustanovami, katerih lastniki so zelo razlicni: privatniki, zadruge, lokalne skupnosti, dežela, drzava, univerzitetne ustanove ( državne ali privatne) itd. Nobene ideologije, nobenega zatiranja tistega, kar dobro funkcionira v korist pacientov.
Peter Klepec
Resitev je enostavna: drzava financira zasebne sole, pa imajo vsi dostop! Drzavo pa stane tocno enako kot ce zasebnih sol sploh ne bi bilo. Desetletnik bi to razumel, odrasli pa ne vec.
Peter Klepec
Jasno pa, da je bistvena razlika med drzavnimi solami in zasebnimi, da je pri zadnjih zanesljivo manj pranja mozgan. Tam davnega 1972 so enega gimnazijskega ucitelja za dve leti zaprli v arest, ker si je drznil govoriti, da so npr. danski otroski vrtci boljsi od jugoslovanskih in zakaj. Prijavil ga je pa dijak, kateremu so na tej isti soli predhodno temeljito oprali mozgane.
BARBARA RAKUN
Igor Ferluga, kje sem napisala bogatih družin? Iz dobro stoječih družin ni isto kot bogate družine. Ker bogatih družin, elitnikov, pri nas v Sloveniji ni veliko. Je pa največ otrok iz družin, kjer sta oba zaposlena, pa komaj živijo iz meseca v mesec. In iz teh družin jih je zelo malo po zasebnih OŠ in SŠ.
BARBARA RAKUN
Igor, pa ti povem, da je tudi že v OŠ toliko stroškov, da nekateri svojih otrok ne pošiljajo na izlete, šole v naravi. Pa kljub temu, da so na teh OŠ fondi za ranljive družine. Očitno ta denar ne pride v prave roke.
Freising
Pravih zasebnih šol, t.j. tistih, kjer učenci/dijaki/študentje (oz. starši za njih) zares plačajo tržno šolnino, ki na letnik na pisameznika znese več kot 10.000 € je v Sloveniji res le za vzorec. Za te se z vašim mnenje ga. Rakun 100 % strinjam z vami. Večina zasebnih šol v Sloveniji, ki jih pa ne obiskuje več le zanemarljivo število učencev, pa so več kot 85 % (če ne že kar 100 %) proračunsko financirane. V SLO so to predvsem škofijske OŠ in Gimnazije, teh niti ni tako malo (Šentvid, Betnava, Želimlje,...) Tukaj pa seveda vaš komentar več ne drži. Te šole so popestritev ponudbe, ki ga plačuje država, socialni status in premoženje učencev pri teh šolah ne igra vloge. Včasih je revnejšim na teh šolah še lažje. Pri teh šolah gre bolj za vrednostno in svetovno- nazorsko segregacijo.
APMMB2
Ni mi jasno, da nihče v Sloveniji ne vidi, da se zdravniki množično upirajo javnemu zdravstvu.
Javno zdravstvo je preživelo in nujno ga je potrebno odpraviti. Kaj je potrebno storiti je jasno. Uvsti neaj podobnega, kot imajo v Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi.
Saj tja odahajajo nezadovoljni zdravniki iz Slovenije.
Seveda pa je takšno reformo v Sloveniji nemogoče izvesti.
Zdravstvena blagajna je namreč težka kakšnih 5 milijard in nanjo je pripeta mafije, ki ne obvladuje samo teh 5 mrd, temveč celotno Slovenijo.
Mafije pa se ni mogoče znebiti. Lep zgled za to je Italija, ki vlaga ogromne napore, vendar mafija ostaja.
Mafija je nastala zaradi poigravanja z ognjem, ko so komunisti, heroji in vojni hudodelci hotelizaščititi sebe in svoje zločine pred demokracijo, so dovolili divjo privatizacijo,ki je spočela mafijo, ki nam sedaj vlada.
V Italiji mafija ni na oblasti, pa že povzroča toliko težav, kolko nam jih povzroča šele v Sloveniji?
Tega ne vemo, saj nam mediji to prikrivajo. Vidimo pa, kam se pogreza zdravstvo, za katerega namenoma nočeoblast najti zdravila.
Koga pa zanimajo pacienti, bolniki?
Važno je, da samo v javnem zdravstu je mogoče prazniti zdravstveno blagajno brez posedic za mafijo.
Naivneži, izračunajte, kolko je 10% od 5 mrd?, Pa sem mafijski plen globoko podcenil?
Zoran Koren
Zdravniki v Sloveniji se ne upiramo javnem zdravstvu. Razlikujemo pa državno zdravstvo od javnega. Imamo tudi drugačne poglede na to kakšno bi moralo biti javno zdravstvo
Ljubljana
A kaka stvar v drzavi ki se je golobje lotijo, gre v pravo smer?
Unicijo cisto vse kamor stegnejo tace!
Folk pa sploh nic ne ve.
Ker so butli in jim je v ponos DA NIMAJO POJMA...
te tri besede z velikim samospostovanjem povedo !
Ker je to fajn v "dezeli delavcev in kmetov"...
Folk ne razume, ker niti ne ve, da golobje nacrtno zatirajo skupino za skupino...
Ko so napadli kmete so bili drugi tiho, enako zdaj ko so zdravnike, enako ko se norcujejo iz upokojencev, ali delavcev s stempljanjem ...ali.nas jansiste ali SDS, ali novinarje Nove in Demokracije..
Deli in vladaj.
Peter Klepec
Neko panogo lahko unicis s tem, da jo podrzavis ali pa s tem, da jo privatiziras.
Ali drugace: ce si zadosti storast, lahko vsako stvar, katere se lotis, unicis.
Igor Ferluga
Idioti komunistični! Z nikjer v demokracijah videnim terorjem nad zdravniki naj bi pacientom delali uslugo. Zgodilo se bo pa nujno to, kar pravi Muževič. Na veliko bojo bežali v države ( ni treba dalec, samo cez Karavanke), kjer se jih spoštuje, kjer so svobodni, odlicno plačani in delajo v urejenih razmerah in odnosih s sprejemljivo, strokovno priporočeno obremenitvijo. Največji uničevalci slovenskega zdravstva in realnih pravic pacientov so zbrani prav v demagogih iz Glasu ljudstva, zaplankanih v ideologijo socializma, nasilja in skrajne nespostljivosti. Mislim, da je skrajni čas za zdravniški štrajk. Ali stroka ali Jenul. Vmesne poti ni. Naj potem ljudstvo odloči, komu zaupa svoje zdravje.
rasputin
Slovensko zdravstvo je zavoženo. Javni zdravstveni sistem je potraten in neučinkovit, zasebni pa je bolj toleriran kot podprt. Politika ima zasebno zdravstvo za nekakšno deviacijo, s katero noče imeti nič. Rešitev je morda v tem, da ima nacionalni zdravstveni sistem javno in zasebno vejo, ki sta enkopravni.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.