Kljub gonji proti mesu k novoletnim sarmam brez slabe vesti: študije kažejo, da je uživanje mesa za ljudi nadvse koristno

V Zahodnem svetu se pod vplivom boja proti podnebnim spremembam in spreminjanjem odnosa do živali vse bolj spreminja tudi odnos do mesa. K manjši porabi mesa v dobro planeta pri nas poziva celo premier osebno.

Sveže raziskave o prehranskih koristih uživanja mesa skupaj s starejšimi študijami o evoluciji človeka in njegove prehrane kažejo, da je za ljudi uživanje mesa nadvse koristno. Zato brez skrbi sedite k praznično obloženi mizi z najljubšimi mesnimi specialitetami z zavedanjem, da z uživanjem mesa delate močno v korist lastnega telesa.

Meso je ključnega pomena za zdravje

Meso je pomembno za zdravje. To ne pomeni, da nekdo ne more dobro živeti in biti zdrav brez mesa, le da ima meso izjemno pomembne koristi za zdravje, ki jih je težko nadomestiti z drugimi viri hrane, ne da bi pri tem povzročili druge manj koristne fiziološke učinke. Seveda je mišljeno neprocesirano meso, po možnosti poznane reje, ki je bogato s hranili, posebej pomemben vir beljakovin.

Številne študije so pokazale, da imajo mesojedci veliko manj težav z duševnim zdravjem, vključno z depresijo in anksioznostjo.

Dve ločeni metaanalizi iz leta 2021(vir, vir), ki sta preučevali številne študije s podatki skoraj 600.000 udeležencev, sta ugotovili, da so bili vegetarijanci bistveno bolj anksiozni in depresivni kot nevegetarijanci. In to neodvisno od spola in starosti.  

Meso za dolgoživost

Drug argument za uživanje mesa je, da so študije pokazale, da je skupna poraba mesa neposredno povezana z daljšo pričakovano življenjsko dobo. Ta korelacija je neodvisna od števila zaužitih kalorij, ekonomskega položaja, dostopa do zdravstvenega varstva in debelosti.

Obrok z mesom pri starejših bolj spodbuja sintezo mišičnih beljakovin kot veganski obrok

Še ena raziskava, nedavno objavljena v znanstveni reviji The Journal of Nutrition, je pokazala, da obrok z mesom zagotavlja hitrejšo izgradnjo mišičnih beljakovin kot veganski obrok z enako količino beljakovin. Raziskovalci z univerze v Maastrichtu in raziskovalnega inštituta NUTRIM so primerjali hitrost, s katero pri starejših od 65 let nastajajo mišične beljakovine po zaužitju primerljivega obroka z živalskimi ali rastlinskimi beljakovinami. Ugotovili so torej, da uživanje mesa, ki vsebuje drugačne vrste hranil od primerljivo beljakovinskega rastlinskega obroka, bolj spodbuja rast mišic.

Rdeče meso in mlečni izdelki pomembno pripomorejo k temu, da se imunski sistem lahko bojuje z rakom

Nedavna študija, objavljena v reviji Nature, ki je pokazala, da transvakcenska kislina (TVA), dolgoverižna maščobna kislina, ki jo najdemo v mesu in mlečnih izdelkih pašnih živali, kot so krave in ovce, izboljša sposobnost celic CD8 ⁺ T, da se infiltrirajo v tumorje in uničijo rakave celice. Rezultati študije so pokazali, da so se bolniki z višjimi ravnmi TVA, ki krožijo v krvi, na zdravljenje odzvali bolje kot tisti z nižjimi ravnmi, TVA pa je povečala sposobnost zdravila za imunoterapijo, da uniči celice levkemije.  

Raziskovalci so tako ugotovili, da je hranjenje miši s hrano, obogateno s TVA, znatno zmanjšalo potencial tumorske rasti melanoma in rakavih celic debelega črevesa v primerjavi z mišmi, ki so jih hranili s kontrolno dieto. Dieta TVA je tudi povečala sposobnost celic CD8 ⁺ T, da se infiltrirajo v tumorje.

Evolucijski pomen mesa

Eden od ključnih dejavnikov, zakaj bi morali ljudje jesti meso, je po mnenju raziskovalcev ta, da ima človeško telo različne fiziološke značilnosti, ki jih je razvil zaradi uživanja mesa in za uživanje mesa.

V študiji iz letošnjega leta, objavljeni v reviji Animal Frontiers, so raziskovalci ugotovili, da se »vidiki človeške anatomije, prebave in metabolizma razlikujejo od drugih primatov (velikost možganov, zgradba prebavil), kar kaže na evolucijsko odvisnost od in združljivost z znatnim vnosom mesa. Posledice odklopa od evolucijskih prehranjevalnih vzorcev lahko prispevajo k današnjemu bremenu bolezni, kar povečuje tveganje za pomanjkanje hranil in kronične bolezni.« Ne le torej, da smo prilagojeni na uživanje mesa, ampak je to tako pomembno, da nam spremembe v prehrani v smeri zavračanja mesa lahko tudi škodijo.

Pomembna hranila v mesu

Meso vsebuje vse esencialne aminokisline, ki tvorijo popolne beljakovine (tj. beljakovine, ki vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin), te pa so ključne za obnovo mišic in tkiva.

Rdeče meso vsebuje vitamine skupine B: vitamine B1 (tiamin), B2 (riboflavin), pantotensko kislino (nekdaj vitamin B5), vitamin B9 oz. folate, vitamin B3 oz. niacin, vitamin B6 (piridoksin) ter vitamin B12. Slednji je pomemben za delovanje živcev, tvorbo rdečih krvnih celic in sintezo DNK, se nahaja v živalskih proizvodih, vključno z mesom, ribami, jajci in mlečnimi izdelki.

Meso je tudi pomemben vir omega-3 maščobne kisline, ki ima pomembno vlogo pri delovanju možganov, zdravju srca, nadzoru vnetij in splošnem dobrem počutju.

Kreatin, ki je bistvenega pomena za proizvodnjo energije v mišicah ter je ključen pri visoko intenzivni aktivnosti, je še ena od snovi, ki se nahajajo predvsem v mesu.

Karnozin je močan antioksidant, ki je ključnega pomena za zaščito pred obrabo, povezano s staranjem. V koristnih odmerkih ga lahko dobimo le iz živalske hrane.

Rdeče meso vsebuje tudi posebno obliko vitamina D – 25-hidroksiholekalciferol, ki ga telo resorbira bolj učinkovito kot druge oblike.

Vitamin A (retinol) prav tako najdemo v mesu in je bistvenega pomena za ohranjanje vida, telesnega razvoja, imunskega delovanja in razmnoževanja. Čeprav nekatere rastline zagotavljajo predhodnik vitamina A, imenovan karoten, študije kažejo, da se ta veliko manj absorbira kot retinol.

Poleg zgornjih hranilnih snovi obstajajo podobne razlike med živalskimi in rastlinskimi viri cinka, železa in vitamina K.