Kitajci svoj "big brother" sistem digitalnega nadzora prebivalstva že izvažajo v svet
Kitajska namerava v letu dni uvesti t.i. »sistem družbenega kredita«. Gre za nov korak k popolnemu nadzoru prebivalstva in izvajanju represije, s katerim bo partija dosegla vsakogar, o katerem smo na Domovini že pisali. V posameznih segmentih sistem že deluje na lokalni in regionalni ravni.
Zdi se kot, da bi se uvrstili v roman 1984 izpod peresa George Orwella ali v eno izmed epizod znane tv serije Black Mirror, kjer je svet rangiran glede na všečke na facebooku.
Ne le, da je kitajski sistem hudo sporen iz vidika človekovih pravic in svobode, ampak prinaša tudi tehnologijo nadzora drugim državam. Takih naj bi bilo že 60, predvsem v Latinski Ameriki in v Afriki.
Kitajski sistem bo s pomočjo umetne inteligence obnašanje kitajskih državljanov in podjetij pretvarjal v številke, s pomočjo katerih bo celotno družbo rangiral glede na primernost obnašanja. Na ta način bo vsakdo ocenjen in uvrščen med bolj ali manj pokornega družbi, hkrati pa bo sistem napovedal tudi ravnanje posameznika v prihodnosti, posameznik pa bo tako že pred nekim dejanjem nagrajen ali sankcioniran.
Država bo beležila vse: lokacijo, prijatelje, zdravstvene podatke, zavarovanja, zasebna sporočila, finance, priljubljene medije, zgodovino nakupov, vedenje na spletu in v družbi. S tem bo s pomočjo pridobila popoln profil uporabnika, ki mu bo s pomočjo algoritmov dodelila družbeno oceno.
Kazni pa bodo različne; od omejitev pri izbiri službe, šole, omejitev hitrosti interneta, prepovedi uporabe hotelov itd. Ta način pokorščine državljanov je kitajska partija deloma že uporabljala, med drugim črno listo državljanov, ki jim je država omejila letenje ter listo podjetij z nizko bonitetno oceno, ki so prejela omejitve poslovanja. Država naj bi sistem izpopolnila in zagnala do leta 2020.
Marsikdo bi mislil, da bodo sledili predvsem manjšinam ali nekomu, ki oblasti ni povšeči. A kitajski mikrobiolog Xiaoxu "Sean" Lin, ki že dalj časa biva v ZDA pravi: »Ta sistem bo namenjen sledenju celotni populaciji in bo imel nalogo izločiti tiste, ki so sposobni razmišljati s svojo glavo. Med tehnologije, ki bodo za to uporabljene sodijo iskanje obraza, pa iskanje po obrazni mimiki, globoka neuro analiza, iskanje po premikanju mišic na obrazu, topografsko modeliranje, globoko mehansko učenje in tehnologije superračunalnikov.«
Že sedaj naj bi na Kitajskem bila postavljena ena CCTV kamera na 6 prebivalcev Kitajske, kar pomeni da je Kitajska že danes najbolj nadzorovana država na svetu.
"Vlada lahko s temi ocenami socialnih kreditov uporabi omejitve pri potovanjih, bančništvu, štipendiranju in drugih dejavnostih in s tem prisili kitajske državljane, da spoštujejo želje komunistične partije ali sprejmejo resne osebne in poklicne omejitve," je pojasnil Zack Cooper, znanstveni sodelavec in strokovnjak za kitajsko politiko pri Ameriškem podjetniškem inštitutu (AEI). "Mnoge od teh dejavnosti kitajska podjetja že izvajajo na zahtevo ali navodilo vlade."
"Nekatere avtoritarne države gledajo na Kitajsko kot model za obvladovanje prebivalstva. Druga prednost je, da imajo kitajska podjetja dostop do zapisov o 1,3 milijarde posameznikov, kar omogoča veliko lažji razvoj in izboljšanje kompleksnih algoritmov, kot je to mogoče v manjših družbah z več skrb za zasebnost podatkov," je nadaljeval Cooper. "Zato so kitajska podjetja v zadnjih letih resno napredovala."
Strokovnjaki tudi poudarjajo, da Kitajska, ki je v zadnjih letih pretežno zavila trg umetne inteligence (AI) in prepoznavanja obraza (FR), tako oblikuje globalne standarde in narekuje regulativno okolje za nadzorno tehnologijo, predvsem tako, da njena podjetja lahko dostopajo do svetovnih trgov in prevladujejo na njih.
Številne druge države kupujejo to kitajsko tehnologijo, zlasti v Afriki, kjer so jo avtokrati dobro sprejeli in si z njo prizadevajo za ohranitev moči. Sporno tehnologijo prodajo tudi državam v Latinski Ameriki, predvsem v Venezuelo, kjer je kitajski državni nadzor ZTE Corp razvil novo pametno osebno izkaznico.
"Madurov režim je strateški zaveznik Pekinga, tako da je bilo to v nekem smislu pričakovati, vendar se to dogaja tudi drugod v regiji. ZTE je severni argentinski provinci, imenovani Jujuy, prodal nadzorni sistem s 600 kamerami vreden okoli 30 milijonov dolarjev, "je dejal. "V sosednjem Urugvaju so podarili več kot 2000 nadzornih kamer za nadzor nad mejami z Argentino in Brazilijo. V Braziliji je oprema Huawei vgrajena v vladno infrastrukturo in nekatere agencije, kot je na primer centralna banka."
Po poročilu organizacije Carnegie Endowment so kitajska podjetja izvozila nadzorno tehnologijo v več kot 60 držav po vsem svetu, od katerih imajo nekatere slabo oceno o človekovih pravicah. V nekaterih primerih so države, ki kupujejo - in kasneje financirajo nadaljnji razvoj pripomočkov za zatiranje - povezane s predhodnimi finančnimi sporazumi s Pekingom.
Vse skupaj je zanimivo tudi v luči odziva Kitajske na izjave državnega sekretarja ZDA Mikea Pompea včeraj na Bledu. Na kitajskem veleposlaništvu trdijo, da je Pompeo med četrtkovim obiskom v Sloveniji v svojih izjavah obtoževal in napadal Kitajsko ter širil napačne informacije.
Glede varnosti omrežij 5G so prepričani, da ZDA kršijo načela tržnega gospodarstva in zlorabljajo koncept nacionalne varnosti, v primeru kitajskih podjetij pa uporabljajo "domnevo krivde", ne da bi za to priskrbele dokaze. "Dejstvo, ki smo mu vsi priče, je, da ZDA nadzirajo druge države, vključno s svojimi evropskimi zaveznicami," so poudarili.
Dodajajo še, da so podpis skupne izjave o varnosti omrežij 5G med Slovenijo in ZDA "vzeli na znanje", pri čemer naj bi jim slovenska stran zagotovila, da ta ni usmerjena proti Kitajski ali kitajskim podjetjem. "Pričakujemo, da bo slovenska stran izpolnila svoje zaveze in še naprej zagotavljala odprto, pošteno in nediskriminatorno poslovno okolje za kitajska podjetja," so poudarili.
Zdi se kot, da bi se uvrstili v roman 1984 izpod peresa George Orwella ali v eno izmed epizod znane tv serije Black Mirror, kjer je svet rangiran glede na všečke na facebooku.
Ne le, da je kitajski sistem hudo sporen iz vidika človekovih pravic in svobode, ampak prinaša tudi tehnologijo nadzora drugim državam. Takih naj bi bilo že 60, predvsem v Latinski Ameriki in v Afriki.
Kitajski sistem bo s pomočjo umetne inteligence obnašanje kitajskih državljanov in podjetij pretvarjal v številke, s pomočjo katerih bo celotno družbo rangiral glede na primernost obnašanja. Na ta način bo vsakdo ocenjen in uvrščen med bolj ali manj pokornega družbi, hkrati pa bo sistem napovedal tudi ravnanje posameznika v prihodnosti, posameznik pa bo tako že pred nekim dejanjem nagrajen ali sankcioniran.
Država bo beležila vse: lokacijo, prijatelje, zdravstvene podatke, zavarovanja, zasebna sporočila, finance, priljubljene medije, zgodovino nakupov, vedenje na spletu in v družbi. S tem bo s pomočjo pridobila popoln profil uporabnika, ki mu bo s pomočjo algoritmov dodelila družbeno oceno.
Kazni pa bodo različne; od omejitev pri izbiri službe, šole, omejitev hitrosti interneta, prepovedi uporabe hotelov itd. Ta način pokorščine državljanov je kitajska partija deloma že uporabljala, med drugim črno listo državljanov, ki jim je država omejila letenje ter listo podjetij z nizko bonitetno oceno, ki so prejela omejitve poslovanja. Država naj bi sistem izpopolnila in zagnala do leta 2020.
Ena CCTV kamera na 6 prebivalcev Kitajske
Marsikdo bi mislil, da bodo sledili predvsem manjšinam ali nekomu, ki oblasti ni povšeči. A kitajski mikrobiolog Xiaoxu "Sean" Lin, ki že dalj časa biva v ZDA pravi: »Ta sistem bo namenjen sledenju celotni populaciji in bo imel nalogo izločiti tiste, ki so sposobni razmišljati s svojo glavo. Med tehnologije, ki bodo za to uporabljene sodijo iskanje obraza, pa iskanje po obrazni mimiki, globoka neuro analiza, iskanje po premikanju mišic na obrazu, topografsko modeliranje, globoko mehansko učenje in tehnologije superračunalnikov.«
Že sedaj naj bi na Kitajskem bila postavljena ena CCTV kamera na 6 prebivalcev Kitajske, kar pomeni da je Kitajska že danes najbolj nadzorovana država na svetu.
"Vlada lahko s temi ocenami socialnih kreditov uporabi omejitve pri potovanjih, bančništvu, štipendiranju in drugih dejavnostih in s tem prisili kitajske državljane, da spoštujejo želje komunistične partije ali sprejmejo resne osebne in poklicne omejitve," je pojasnil Zack Cooper, znanstveni sodelavec in strokovnjak za kitajsko politiko pri Ameriškem podjetniškem inštitutu (AEI). "Mnoge od teh dejavnosti kitajska podjetja že izvajajo na zahtevo ali navodilo vlade."
Kitajska postaja model za avtoritarne države po svetu
"Nekatere avtoritarne države gledajo na Kitajsko kot model za obvladovanje prebivalstva. Druga prednost je, da imajo kitajska podjetja dostop do zapisov o 1,3 milijarde posameznikov, kar omogoča veliko lažji razvoj in izboljšanje kompleksnih algoritmov, kot je to mogoče v manjših družbah z več skrb za zasebnost podatkov," je nadaljeval Cooper. "Zato so kitajska podjetja v zadnjih letih resno napredovala."
Strokovnjaki tudi poudarjajo, da Kitajska, ki je v zadnjih letih pretežno zavila trg umetne inteligence (AI) in prepoznavanja obraza (FR), tako oblikuje globalne standarde in narekuje regulativno okolje za nadzorno tehnologijo, predvsem tako, da njena podjetja lahko dostopajo do svetovnih trgov in prevladujejo na njih.
Številne druge države kupujejo to kitajsko tehnologijo, zlasti v Afriki, kjer so jo avtokrati dobro sprejeli in si z njo prizadevajo za ohranitev moči. Sporno tehnologijo prodajo tudi državam v Latinski Ameriki, predvsem v Venezuelo, kjer je kitajski državni nadzor ZTE Corp razvil novo pametno osebno izkaznico.
"Madurov režim je strateški zaveznik Pekinga, tako da je bilo to v nekem smislu pričakovati, vendar se to dogaja tudi drugod v regiji. ZTE je severni argentinski provinci, imenovani Jujuy, prodal nadzorni sistem s 600 kamerami vreden okoli 30 milijonov dolarjev, "je dejal. "V sosednjem Urugvaju so podarili več kot 2000 nadzornih kamer za nadzor nad mejami z Argentino in Brazilijo. V Braziliji je oprema Huawei vgrajena v vladno infrastrukturo in nekatere agencije, kot je na primer centralna banka."
Po poročilu organizacije Carnegie Endowment so kitajska podjetja izvozila nadzorno tehnologijo v več kot 60 držav po vsem svetu, od katerih imajo nekatere slabo oceno o človekovih pravicah. V nekaterih primerih so države, ki kupujejo - in kasneje financirajo nadaljnji razvoj pripomočkov za zatiranje - povezane s predhodnimi finančnimi sporazumi s Pekingom.
Kitajska kritizirala Pompeove izjave na Bledu: ZDA nadzirajo druge dežave
Vse skupaj je zanimivo tudi v luči odziva Kitajske na izjave državnega sekretarja ZDA Mikea Pompea včeraj na Bledu. Na kitajskem veleposlaništvu trdijo, da je Pompeo med četrtkovim obiskom v Sloveniji v svojih izjavah obtoževal in napadal Kitajsko ter širil napačne informacije.
Glede varnosti omrežij 5G so prepričani, da ZDA kršijo načela tržnega gospodarstva in zlorabljajo koncept nacionalne varnosti, v primeru kitajskih podjetij pa uporabljajo "domnevo krivde", ne da bi za to priskrbele dokaze. "Dejstvo, ki smo mu vsi priče, je, da ZDA nadzirajo druge države, vključno s svojimi evropskimi zaveznicami," so poudarili.
Dodajajo še, da so podpis skupne izjave o varnosti omrežij 5G med Slovenijo in ZDA "vzeli na znanje", pri čemer naj bi jim slovenska stran zagotovila, da ta ni usmerjena proti Kitajski ali kitajskim podjetjem. "Pričakujemo, da bo slovenska stran izpolnila svoje zaveze in še naprej zagotavljala odprto, pošteno in nediskriminatorno poslovno okolje za kitajska podjetja," so poudarili.
Sodelujte v anonimni anketi o obisku ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji ter o vašem odnosu do svetovnih voditeljev in velesil:
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili konec tedna
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili konec tedna
Zadnje objave

Vlada, dobrodošla na Povšetovi
13. 2. 2025 ob 22:39

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco
13. 2. 2025 ob 17:00

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre
13. 2. 2025 ob 12:00

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu
13. 2. 2025 ob 6:00

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške
12. 2. 2025 ob 19:39

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga
12. 2. 2025 ob 16:00
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina
12. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
12. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
15
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
Video objave
Izbor urednika

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške
12. 2. 2025 ob 19:39

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga
12. 2. 2025 ob 16:00

Novo: 187. številka tednika Domovina
12. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
12. 2. 2025 ob 6:00

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30
1 komentar
AlojzZ
To je treba v Cerkvi dati na prvo mesto
Boga je treba dati na prvo mesto. Zahvaljevati se mu in ga slaviti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.