Kdo si bo razdelil 8 milijonov evropskih in javnih sredstev

Na razpisu ministrstva za delo je za triletni projekt »Karierni center za mlade« Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma skupaj s partnerji prejela 4,08 milijona evrov, Javni zavod Cene Štupar pa 3,92 milijona evrov sredstev. Tako Fundacija Prizma kot tudi Javni zavod Cene Štupar sta projekt izvajala že v obdobju 2019–2022, ko so projektu namenili 2,5 milijona. »Za mlade je pomembno, da razmislijo o tem, kateri poklici na trgu dela so zanimivi in v katerem poklicu se vidijo v prihodnosti. Prav te vpoglede je omogočil projekt Všečkam in grem,« so o projektu fundacije Prizma pisali mediji. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je aprila letos objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov kariernih centrov za mlade+ (KCM+). Kot lahko preberemo na uradni spletni strani, je predmet javnega razpisa sofinanciranje dveh večletnih projektov kariernih centrov za mlade v obliki konzorcijev, ki bosta osebam iz ciljne skupine javnega razpisa (otrokom, šolajoči se mladini ter osipnikom) omogočila večjo dostopnost do storitev karierne orientacije (v dveh kohezijskih regijah).

V opisu še lahko preberemo, da se bodo v okviru konzorcija KCM+ izvajale aktivnosti za opolnomočenje oseb iz ciljne skupine za načrtovanje kariere. »Z vidika zagotavljanja kakovostnih poklicnih poti se bo osebe iz ciljne skupine informiralo in spodbujalo na področju deficitarnih poklicev, seznanjalo s poklici in znanji prihodnosti, preko različnih aktivnosti se jim bo omogočilo spoznavanje njihovih interesov, lastnosti in kompetenc, pridobivali bodo informacije o možnih kariernih poteh ter z vsem tem krepili svoje možnosti za vstop na trg dela.«

V obdobju izvajanja projektov morajo izvajalci doseči določene kvote – npr. 220 izvedenih dogodkov za starše, 270 predstavitev poklicev, 13.230 vključenih v delavnice za razvijanje interesov oseb iz ciljne skupine. Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus (EES+) – na spletu najdemo podatek, da je bila razpisana vrednost 8 milijonov evrov, od tega je prispevek EU nekaj čez 5 milijonov (5.036.000,00 evra). 4.080.000,00 evra je namenjenih za sofinanciranje projekta v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, 3.920.000,00 evra pa za sofinanciranje projekta v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija.

VšečKAM in GREM+

Kot so poročali mediji, je 4,08 milijona evrov sredstev prejela Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, in sicer za projekt z naslovom »Karierni center za mlade – VšečKAM in GREM+«. Skupaj s partnerji – eden izmed šestih partnerjev je Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje – naj bi v vzhodni kohezijski regiji vzpostavili sedem enot KCM+.

V RRA Posavje so pojasnili, da bo načrt zajemal celovite dejavnosti za razvijanje interesov mladih, raziskovanje sveta dela in poklicev na inovativen način, individualna karierna svetovanja, hkrati pa se bodo izvajale tudi podporne dejavnosti za starše, mreženje z delodajalci in informiranje. V Posavju bo projekt nadgradil delo Kariernega centra Posavje, ki že deluje v okviru RRA Posavje. Iz objave rezultatov javnega razpisa je razvidno, da je za vzpostavitev KCM+ v zahodni kohezijski regiji sredstva prejel Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana (3.920.000,00 evra).

Niso prvič v igri

»Karierni center za mlade – VšečKAM in GREM+« so v preteklosti že izvajali, konec avgusta 2022 se je končal z zaključno strokovno konferenco. Takrat so s Fundacijo Prizma (enota Maribor) sodelovali Društvo Novus (enota Velenje), Podjetniški inkubator Kočevje (enota Kočevje) in RIC Novo mesto (enota Novo mesto). Društvo Novus je po zaključku projekta sporočilo, da so prejeli pozitivno oceno kontrole projekta. »To dokazuje, da delamo dobro in se bomo trudili še naprej,« so zapisali.

Tudi Javni zavod Cene Štupar, katerega ustanovitelj je MOL, ni prvič v tej igri. Marca 2019 so zahodno kohezijsko regijo pokrivali s kariernimi centri za mlade, ki so jih poimenovali »Karierni plac«. Projektni partnerji so bili Ljudska univerza Koper, Ljudska univerza Nova Gorica in Regionalna razvojna agencija BSC Kranj. Po dostopnih podatkih je bila skupna višina sredstev, namenjenih javnemu razpisu, takrat nekoliko nižja – znašala je 2,5 milijona evrov, od tega je Evropski socialni sklad prispeval 2 milijona evrov.

Namen projekta je bil enak: »Karierna centra za mlade bosta izvajala več aktivnosti za opolnomočenje mladih glede načrtovanja kariere kot npr. informiranje o poklicih, spoznavanje njihovih interesov, lastnosti, kompetenc, prepoznavanje potreb delodajalcev in trga dela. Poleg tega bosta zagotavljala podporo svetovalnim delavcem in staršem pri izvedbi karierne orientacije za šolajočo mladino in razvoj novih pristopov pri izvajanju karierne orientacije za šolajočo mladino,« so napovedali.

V Erarju je zabeleženo, da je Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma od ministrstva za delo v zadnjih desetih letih prejela 6.829.049,23 evra (skupaj 8.567.709,51 evra javnih sredstev) – prejemka za dotični projekt še niso zabeležili. Javni zavod Cene Štupar pa je od ministrstva za delo (od skupaj 1.399.263,33 evra javnih sredstev) v zadnjih desetih letih prejel 2.319.833,14 evra – malo manj kot od Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.

Kakšni so bili rezultati prejšnjega Kariernega centra za mlade

Na spletu med drugim najdemo podatke, ki so jih sporočili iz RIC Novo mesto: do maja 2022 so v razvojno-izobraževalnem centru izvedli 100 delavnic za osnovnošolce in srednješolce, preko 230 individualnih svetovanj, 21 predavanj za starše, sodelovali pri organizaciji in izvedbi treh strokovnih usposabljanj za pedagoške delavce ter se vključili v več kot deset promocijskih dogodkov. »Vsakoletno smo se srečevali s člani strokovnega sveta, si izmenjavali informacije ter dajali pobude za še večjo aktualnost in pestrost aktivnosti,« so komentirali za Dolenjski list.

Informacij o tem, kaj so od projekta odnesli udeleženci, torej šolajoča mladina in tudi otroci prve triade osnovne šole, pa nismo zasledili nikjer. Vprašanje, ali so tovrstni projekti sami sebi namen, torej ostaja. Kot smo že zapisali, se uspešnost tega projekta meri predvsem z izpolnjenimi kvotami, ki so določene vnaprej – 2.940 oz. 3.060 oseb, ki jim je bila nudena individualna obravnava, 270 oz. 280 izvedb predstavitve poklicev v sodelovanju z delodajalci oz. drugimi deležniki, 2.650 oz. 2.750 izdelanih individualnih načrtov itd.

Ali lahko uspejo le izbranci

Četudi lahko pohvalimo vse aktivnosti, ki mladim pomagajo pri izbiri kariere, se lahko po drugi strani vprašamo, zakaj država ne financira projektov, kot je Moje podjetje. Dijaki v okviru programa pridejo od ideje do izvedbe, odprejo podjetje, naučiti se morajo marketinga in prodaje, med drugim tudi obračunavanja davka in zaprtja podjetja. »Pravi čudež je, da je zadeva do danes preživela,« nam je na tekmovanju povedal eden od ustanoviteljev Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih in pojasnil, da so finančno povsem nepodprti s strani države; na srečo jih podprejo nekateri podjetniki.

Če pogledamo na Erar, opazimo, da je temu zavodu ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v desetih letih namenilo manj kot 1.000 evrov. Največ javnih sredstev so dobili od Elesa, nekaj manj kot 12 tisočakov. Ob tem se ponovno poraja vprašanje, ali so (milijonski) javni razpisi oblikovani tako, da na njih lahko uspejo le izbranci.