Kdo je Kamala Harris in ali lahko premaga Trumpa?

V pretresu ameriške politike je predsednik Joe Biden dejal, da se novembra ne bo potegoval za ponovno izvolitev, in namesto tega podprl svojo podpredsednico Kamalo Harris.  

Harrisova se je že zapisala v zgodovino kot prva temnopolta in ženska podpredsednica v zgodovini ZDA, vendar pa se sooča s pomisleki, ali lahko premaga republikanskega kandidata in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kmalu bo znano, ali jo bo demokratska stranka res sprejela in izbrala kot svojo kandidatko na nacionalni konvenciji naslednji mesec.  

Mama po rodu Indijka, oče Jamajčan 

59-letna Kamala Harris se je rodila v Oaklandu v Kaliforniji materi, rojeni v Indiji, in očetu, rojenem na Jamajki. Obiskovala je Univerzo Howard v Washingtonu, D. C., in diplomirala iz prava na pravni fakulteti Univerze v Kaliforniji v San Franciscu. Poročena je z odvetnikom Dougom Emhoffom, ki je po volitvah leta 2020 postal prvi »drugi gospod« v zgodovini ZDA. Harris in Emhoff nimata otrok.  

Delati je začela v uradu okrožnega tožilca okrožja Alameda, nato pa se je preselila v urad okrožnega tožilca v San Franciscu. Leta 2003 je postala okrožna državna tožilka San Francisca. Nato je bila leta 2010 izvoljena za generalno pravobranilko Kalifornije (kar je najvišji položaj državnega kazenskega pregona), štiri leta kasneje pa je bila ponovno izvoljena.  

Leta 2016 je bila izvoljena v ameriški senat in postala vodilna kritičarka Donalda Trumpa, zlasti ko je šlo za njegovo politiko priseljevanja. Njeno agresivno zasliševanje kandidata za vrhovno sodišče Bretta Kavanaugha leta 2018 ji je pomagalo utrditi referenco ene največjih vzhajajočih zvezd demokratske stranke.  

Sprva se je za Belo hišo potegovala na volitvah leta 2020, a je v prvi sezoni po bledih debatnih predstavah hitro zbledela. Ko je Joe Biden leta 2020 utrdil svojo prednost, je obljubil, da bo za svojo kandidatko izbral žensko. Izbira Harrisove je veljala za poskus, da bi pritegnil temnopolte volivce in okrepil bazo stranke.  

Leta 2016 je bila izvoljena v ameriški senat in postala vodilna kritičarka Donalda Trumpa, zlasti ko je šlo za njegovo politiko priseljevanja. 

Stališča  

Kamala Harris je morda nesporna kandidatka za predsedniško nominacijo demokratske stranke, a čeprav je že desetletja na očeh javnosti, njena stališča glede nekaterih ključnih političnih področij niso jasna, trdi Financial Times, ki našteva njena stališča glede petih ključnih političnih vprašanj: 

Zunanja politika: eno redkih področij, kjer je Harrisova sicer podprla Bidna, a je občasno poskušala izpostaviti svoja stališča. V zadnjih mesecih se je začela oddaljevati od Bidna, predvsem v svojih izjavah glede vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi. Marca je pozvala k »takojšnji prekinitvi ognja« zaradi »ogromnega obsega trpljenja«. To je izrazito nasprotje s predsednikom, ki je bil dolgo neomajen zagovornik Izraela in je podpiral vojaška prizadevanja premierja Benjamina Netanjahuja kljub mrzlim odnosom med njima.  

»Čas je, da se ta vojna konča,« je dejala po nedavnih pogovorih z Netanjahujem v Beli hiši, med katerimi je sicer izrazila neomajno podporo pravici Izraela do samoobrambe, a poudarila, da je pomemben tudi pristop do te samoobrambe.  

Ekonomija: ena največjih prednostnih nalog Bidnove administracije je bila obvladovanje vrtoglavo visokih cen po pandemiji. Harrisova je odločno zagovarjala predsednikova prizadevanja za zmanjšanje inflacije in je nedavno dejala, da je znižanje cene bencina in drugih dnevnih stroškov »glavna prednostna naloga«.  

Harrisova je zagovarjala tudi Bidnovo prelomno zakonodajo za spodbujanje naložb v infrastrukturo in pospešitev prehoda na čisto energijo. Kot podpredsednica je svoja prizadevanja osredotočila tudi na tako imenovano ekonomijo oskrbe, vključno s širitvijo dostopa do cenovno dostopnega otroškega varstva in pomoči starejšim državljanom.  

Preden je postala podpredsednica, je v senatu vodila pobude, povezane s stanovanji, vključno s predlogom, da se najemnikom, ki plačujejo več kot 30 odstotkov svojega bruto dohodka, namenijo davčne olajšave za vračilo najemnin. Podprla je tudi davčne olajšave za ljudi, ki zaslužijo manj kot 100.000 dolarjev, in si prizadevala, da bi bogati Američani plačali več davkov, da bi financirali povišanje učiteljskih plač.  

Kar zadeva trgovino, je bila zelo kritična do načrtov Donalda Trumpa o uvedbi splošnih carin in trdila, da bodo dajatve škodile potrošnikom. Vztrajala je, da »ni protekcionistična demokratka«, čeprav je nasprotovala preteklim trgovinskim sporazumom – vključno s transpacifiškim partnerstvom takratnega predsednika Baracka Obame – zaradi pomanjkanja zadostne zaščite okolja.  

Zakon in red: Harrisova je bila dolgo tožilka, preden je postala senatorka. Ko je leta 2020 prvič kandidirala za predsednico, je njena zgodovina javne tožilke, ki je bila »strogo proti kriminalu«, pritegnila jezo nekaterih progresivnih aktivistov. Toda zdi se, da so se njena stališča do javnega reda in miru, policijskega delovanja in vprašanj, povezanih z rasno pravičnostjo, sčasoma spremenila in se je v zadnjih letih pomaknila na levo, tako kot mnogi v demokratski stranki.  

Kot senatorka in pozneje predsedniška kandidatka si je prizadevala za legalizacijo marihuane in reformo kazenskega pravosodja, vključno z ukrepi za zmanjšanje števila ljudi, ki so zaprti zaradi nenasilnih kaznivih dejanj. Po umoru Georgea Floyda in protestih Black Lives Matter leta 2020 je pomagala uvesti zakonodajo, ki bi olajšala pregon policistov in zatiranje neprimernega ravnanja policije.  

Priseljevanje: med demokratskimi primarnimi razpravami leta 2019 je podprla dekriminalizacijo nezakonitih prehodov meje. Kasneje je podprla dvostrankarski dogovor o varovanju meja. Zakon predlaga, da bi namenili več deset milijard dolarjev zaposlovanju več agentov za obmejno varnost in uradnikov za azil ter zaprli ameriško-mehiško mejo, če bi število prehodov doseglo sedemdnevno povprečje 5.000 ali 8.500 v enem dnevu.  

Splav: Harrisova je že dolgo zagovornica tako imenovanih reproduktivnih pravic. Po odločitvi vrhovnega sodišča ZDA leta 2022 je postala vodilni glas Bidnove administracije ter pozvala kongres, naj sprejme nov zakon, ki bo ženskam po vsej državi zagotavljal dostop do splava.  

Njeno agresivno zasliševanje kandidata za vrhovno sodišče Bretta Kavanaugha leta 2018 ji je pomagalo utrditi referenco ene največjih vzhajajočih zvezd demokratske stranke. 

Tesna tekma 

Kot poroča The New York Times, sta Donald Trump in Kamala Harris trenutno v tesni tekmi. Med verjetnimi volivci v dvoboju ena na ena vodi Trump pred Harrisovo z 48 proti 47 odstotnih točk. To je opazen napredek za demokrate v primerjavi z anketo na začetku julija, ki je pokazala, da Biden zaostaja za šest odstotnih točk, in sicer po slabem nastopu v razpravi, ki ga je nazadnje izrinila iz tekme.  

Med registriranimi volivci Trump vodi pred Harrisovo z 48 proti 46 odstotnih točk. V anketi po razpravi je med registriranimi volivci vodil za devet odstotnih točk.  

Harrisova se je bolje odrezala med skupinami, pri katerih je bil Biden najšibkejši, zlasti med mlajšimi volivci in nebelimi volivci. A nekateri demokrati se bojijo, da morda ne bo ohranila istih prednosti, ki jih je imel Biden med starejšimi volivci, za katere anketa kaže nekaj zmanjšanja podpore demokratov.  

Anketa je pokazala, da je Harrisova pridobila približno 60-odstotno podporo volivcev, mlajših od 30 let, in volivcev hispanoameriškega porekla. Gre za skupini, za kateri se je Biden nenehno boril. Med volivci, mlajšimi od 45 let, je imela Harrisova prednost desetih odstotnih točk, in to manj kot tri tedne po tem, ko je imel Trump v tej skupini tesno prednost pred Bidnom.  

Obeta se tesna tekma: med verjetnimi volivci vodi Trump pred Harrisovo za eno odstotno točko. 

Objavljeno v: tednik Domovina, št. 159, str. 32-33.