Evropski parlament obsodil komunistične zločine v Sloveniji

Evropski parket je 8. julija 2025 postal prizorišče preloma, ki bo ostal trajno zapisan v zgodovini slovenskega odnosa do polpretekle zgodovine. S 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi je Evropski parlament sprejel resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Dokument, ki je v evropsko obravnavo prispel na podlagi peticije državljanov in pobude Romane Tomc, predstavlja neposreden evropski ukor slovenski politiki. Še več, predstavlja mednarodno priznanje trpljenja tistih, ki jim je bila desetletja odvzeta ne le pravica do življenja, ampak tudi pravica do imena, groba in spomina.

Medtem ko demokratična Evropa jasno obsoja vse totalitarizme, domača levica evropski opomin razume kot »pranje umazanega perila« in zgodovinski revizionizem, z drugimi besedami očitajo, da gre za potvarjanje ali spreminjanje zgodovinskih dejstev z namenom doseganja političnih ciljev.

Prav na današnji dan pred enim letom je Evropski parlament sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve komunističnih zločinov v Sloveniji. pic.twitter.com/DN0cUDIJRX

— Romana Tomc (@RomanaTomc) July 8, 2026

Pobudnica Romana Tomc: »Resnica je zmagala« Glavna pobudnica resolucije je bila evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS). Po sprejetju je poudarila zgodovinski pomen dokumenta in ga označila za zmago resnice: »Resnica je zmagala, resolucija Evropskega parlamenta je sprejeta. Za vedno bo ostala del evropske zgodovine. Prej ali slej bo morala to dejstvo sprejeti tudi levica v Sloveniji.« Tomčeva je dodala: »Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene. Polni so besed o človekovih pravicah, a politizirajo dostojen pokop žrtev komunizma in zagovarjajo dvojne standarde.« Zala Tomašič (EPP/SDS) je resolucijo označila za »jasno klofuto« vladi Roberta Goloba in poudarila: »Komunizem je totalitarni režim, ki je množično moril. Dokler žrtve ne bodo dostojno pokopane in resnica priznana, slovenski narod ne bo mogel ozdraveti.« 

🇪🇺🇸🇮 EVROPSKI PARLAMENT OBSODIL KOMUNISTIČNE ZLOČINE V SLOVENIJI

Danes je bil v Evropskem parlamentu sprejet za Slovenijo zelo pomemben dokument – resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.

Evropski parlament je s to resolucijo:
🔹… pic.twitter.com/NM1TYgcqze

— Zala Černilec Tomašič (@ZalaTomasic) July 8, 2025

Resolucija jasno obsodi:

• Povojne poboje več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov s strani jugoslovanskega komunističnega režima.
• Sistematično prikrivanje masovnih grobišč in prepoved javne razprave.
• Dejstvo, da žrtve še danes niso dostojno pokopane.
• Ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja leta 2023 pod vlado Roberta Goloba.
• Dvojna merila v slovenski zakonodaji glede simbolov totalitarnih režimov.

Komisija za prikrita grobišča je doslej identificirala več kot 750 lokacij skritih masovnih grobišč z ostanki več kot 100.000 žrtev. 

Kritike z leve: »Revizionizem« in »politični cirkus«

Levosredinski poslanci so resolucijo ostro zavrnili. Matjaž Nemec (SD) je dejal, da je EPP skupaj s skrajno desnico Evropski parlament zapeljala »še v temnejšo dobo« in da gre za »zgodovinski revizionizem«. Irena Joveva je sprejetje označila kot »podel in popačen poskus pranja umazanega perila«, Marjan Šarec pa kot »potvarjanje zgodovine«. Vladimir Prebilič je dodal, da gre za notranjepolitične obračune, ki škodijo ugledu Slovenije.

V skupni izjavi pred glasovanjem so levosredinski poslanci resolucijo označili za »nesprejemljivo zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne«. 

Zgodovinska rana, ki še vedno boli

Po koncu druge svetovne vojne so komunistične sile izvedle sistematične obračune brez sojenja. Med žrtvami so bili civilisti, žene in otroci. Grobišča so namerno prikrili. Slovenija ostaja edina članica EU brez lustracije, kjer se komunistični simboli obravnavajo drugače kot nacistični.

Resolucija ni prva evropska obsodba totalitarizmov, a je prva, ki se tako konkretno loteva slovenskega primera. Predstavlja močan pritisk na vlado, naj ponovno uvede dan spomina, pospeši raziskave in odpre arhive. 

Strasbourški spopad in slovenski politični refleks

Izjave poslancev slovenske levice razkrivajo njihovo globoko nelagodje. Obsodba totalitarizma zanje očitno ni univerzalna vrednota, temveč postane »revizionizem« takoj, ko se kritika usmeri v zločine, storjene pod rdečo zvezdo.

Zala Tomašič je to politično hinavščino v svojem odzivu ostro, a izjemno natančno povzela: »Vsak poslanec, ki je glasoval proti tej resoluciji ali se vzdržal, je s tem jasno pokazal, da podpira komunizem in nosi odgovornost za zanikanje ter prikrivanje komunističnih zločinov.« Njena ocena, da gre za boj proti prikrivanju, izkrivljanju in zanikanju zgodovine ter s tem za boj za prihodnost naše demokracije, zadene v samo bistvo trenutnega slovenskega političnega trenutka.

Boj za resnico je boj za prihodnost

Sprejetje resolucije je zmaga za spomin na žrtve in jasno sporočilo, da zločini proti človečnosti ne zastarajo. Kot je poudarila Romana Tomc, gre za vprašanje dostojanstva in evropske vesti. Dokler bodo tisoče nepokopanih žrtev ostajale v jamah, bo slovenska zgodovinska travma ostala odprta rana. Resnica mora zmagati, čas je, da se Slovenija resnično ozdravi in se osvobodi preteklosti.