Katičeva na odboru Državnega zbora: Na ministrstvu se bodo borili tudi proti tistim, ki "ženske pošiljajo za štedilnik"

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič je uspešno opravila predstavitev pred odborom Državnega zbora za pravosodje. O njenem imenovanju na ministrsko funkcijo bodo tako poslanci odločali v torek.

Problematike sodniških plač naj bi se lotila s posebnim zakonom, za časa njenega ministrovanja pa naj bi bili glavni problemi, s katerimi se bodo ukvarjali prostorska stiska v zaporih, pomanjkanje pravosodnih policistov, nujne spremembe zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika ter stiske sodišč po državi. Bojevali se naj bi tudi proti kibernetskemu kriminalu, in tistim, ki si na internetu preveč upajo, ter »pošiljajo ženske za štedilnik«.

Litijska naj bi dobila epilog

Pred odborom Državnega zbora za pravosodje se je danes uspešno predstavila kandidatka za ministrico za pravosodje, Andreja Katič, iz vrst Socialnih demokratov. Za je glasovalo osem članov odbora, proti pa so bili štirje. To sedaj pomeni, da bodo o njenem imenovanju na ministrsko funkcijo poslanke in poslanci odločali na torkovi redni seji državnega zbora.

Sama je ta resor že vodila, in sicer med leti 2018 in 2020, za časa vlade Marjana Šarca. V vladi Mira Cerarja je vodila ministrstvo za obrambo, še pred tem pa je bila poslanka Socialnih demokratov in bila do imenovanja na ministrsko funkcijo tudi podpredsednica Državnega zbora. V aktualni vladi je bila do sedaj državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Katičevi sicer predsednik vlade v času sestavljanja aktualne vlade, leta 2022, ni bil preveč naklonjen, po sestankih s predstavniki SD-ja, pa je potem v ponedeljek predlog za njeno imenovanje poslal v Državni zbor.

Katičeva je v dveh letih ministrovanja v Šarčevi vladi naredila dve stvari. Pomagala je odpisati Jankoviću 29 milijonov evrov in na veliko preplačala obnovo jeseniškega sodišča. In potem bo sedaj gospodarna ? pic.twitter.com/YHkyrwaxID

— Marko (@Marko63705437) March 1, 2024

Že pred samim zaslišanjem je Katičeva sicer povedala, kako bi rešila problem sodniških plač. Problematika naj bi bila urejena s posebnim zakonom, ki bo uredil izvršitev odločbe ustavnega sodišča, predlog pa je po njenih besedah že usklajen s predsednikom vlade Golobom. Sestanek z vsemi deležniki je napovedan za prihodnji teden. Da pričakujejo novo, z zakonodajo skladno ureditev, so Katičevi v prvem odzivu dali vedeti tudi v sodniškem in tožilskem društvu. Novi zakon naj bi bil pripravljen v soglasju s pravosodnimi funkcionarji, »čim prej, v najkrajšem možnem času«, posredovan v odločanje parlamentu pa naj bi bil najkasneje pred prvo polovico leta.

Glede spornega nakupa stavbe na Litijski cesti, je Katičeva dejala, da ne bo ničesar pometala pod preprogo in da bo vse dokumente dala na ogled javnosti, saj si želi, da je vse skupaj transparentno. Dodala je še, da je preklicala vsa pooblastila, zato da bo lahko preverila kakšna so znanja in kompetence zaposlenih na ministrstvu, ter da se preveri, kako poteka organizacija dela na ministrstvu. Katičeva sicer zaupa v delo pristojnih organov in kot je povedala, bodo v primeru ugotovljenih odgovornosti tisti, ki so naredili kaj narobe, za to tudi odgovarjali.

Ima pa tudi sama zgodovino ukvarjanja se z sodniškimi stavbami. V času njenega prvega ministrovanja na tem resorju se je leta 2019 začela obnova sodne stavbe na Jesenicah, ki je stala kar 5,5 milijona evrov Prvo pogodbo za obnovo je podpisal takratni generalni sekretar Katičeve, Uroš Gojkovič.Danes je kandidatka za ministrico na to temo dejala: »Res je, da smo že takrat se zavedali stanja v vseh krajih Slovenije, kjer so sodišča, v kakšnem stanju so posamezna sodišča, ampak odločitev o javnem naročilu v postopku je bila sprejeta junija 2022.«

Pri poslovanju lastne stranke, najetih kreditih pa je dejala: »Kar se tiče hipoteke na Levstikovi in stranke SD in njenega poslovanja, to je javno. Mi vedno javno predstavljamo, tudi Računsko sodišče pregledalo, ne bomo rekli, da smo najboljši gospodar, lahko gospodarimo s tistimi sredstvi, ki so na voljo in takšno je naše finančno stanje. Kredite, ki smo jih najeli, poplačujemo jih bomo tudi v prihodnje. Kako, na kakšen način, verjamem, da bo predstavljen in tudi v javnosti...«

Nekateri si na internetu privoščijo preveč

Kot je Katičeva povedala na predstavitvi, se zaveda, da je prevzela ministrstvo z močno okrnjenim ugledom. K njeni odločitvi za prevzem ministrstva je pripomogel »iskren pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom«. Dodala je še, da ne želi obljubljati, ampak poudariti realno izvedljive zadeve, njeno vodilo pri vodenju ministrstva pa bo »nič o sodstvu brez sodstva«.

Na predstavitvi se sicer do nedavnega dogajanja s spornim nakupom stavbe na Litijski ni opredeljevala, saj je treba priti zadevi do dna, sama pa s prstom ne bo kazala na nikogar, dokler ne bodo znani zaključki preiskave. Poleg že omenjene izvršitve odločbe ustavnega sodišča glede položaja pravosodnih funkcionarjev, je kot glavne teme, s katerimi se bo kot ministrica ukvarjala, izpostavila prostorsko stisko v zaporih, pomanjkanje pravosodnih policistov, nujne spremembe zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika ter stiske sodišč po državi.

Odgovor kandidatke za ministrico @Mpravosodje: "Nisem na zaslišanju." https://t.co/EXKi5vPfpI pic.twitter.com/OmiWTHaKi5

— Andrej Hoivik 🇸🇮 (@andrejhoivik) March 1, 2024

V okviru razprave je Katičeva kot velika problema izpostavila korupcijo v državi in zastaranje dnevnih primerov. »Pravna država mora dejansko delovati, tisti, ki pa delujejo protipravno, morajo odgovarjati« je povedala glede tega. Zavzela bi se tudi za spremembo zakona, ki ureja politične stranke na način, da bi morali individualni funkcionarji političnih strank prijaviti premoženje Komisiji za preprečevanje korupcije.

Napovedala je tudi zakonodajo, ki bi preprečevala t.i. slapp tožbe, strateške tožbe proti medijem, saj po njenih besedah ni demokracije, če ni tudi svobode medijev. V slovenski pravni red želi Katičeva tudi prenesti evropsko direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Kot je povedala, ima v mislih tudi kibernetski kriminal, saj si nekateri na internetu privoščijo preveč, nekateri pa »želijo ženske vrniti za štedilnik«, na kar v ministrstvu ne bodo pristali.

Posodobiti bo potrebno tudi kazenskopravni okvir o boju proti trgovini z ljudmi, ter o boju proti okoljskemu kriminalu. Posebna delovna skupina naj bi se lotila tudi novele zakona o prekrških. Kazenski zakonik bi po besedah Katičeve moral biti posodobljen pri kaznivem dejanju nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, pri čemer je namignila na nedavni incident na tekmi med Muro in Mariborom v Murski Soboti.

Na vprašanje opozicije, kdo bo v njeni najožji ekipi, Katičeva sicer ni dala konkretnejših odgovorov. Zagotovila je, da v ekipi ne bo Igorja Šoltesa in Uroša Gojkoviča, saj sta bila udeležena v postopku nakupa stavbe na Litijski.

Prvo ministrovanje Katičeve je sicer zaznamovala še ena zgodba. Famozni odpis dolgov podjetjem družine Janković. Potrjena poenostavljena prisilna poravnava v Electi Holdingu, Inženiringu in Naložbah je pomenila 95-odstotni odpis dolgov v vsakem od treh podjetij in prav v vsakem naj bi ključno vlogo odigral javnosti neznan poslovnež Jan Bec. Leta 2010 donator županske kampanje Zorana Jankovića, nato pa vedno večkrat z enim od svojih podjetij v vlogi rešitelja družine Janković, ki odkupuje terjatve drugih upnikov, v zadnjem primeru je v to prepričal celo avstrijsko slabo banko Heto, ki ga je pred tem večkrat označila za fiktivnega upnika. »Prav zaradi možnih zlorab (...) pozorno spremljamo oblikovanje enotne sodne prakse in bomo na podlagi ustrezne strokovne razprave proučili tudi nujnost dodatnih možnosti in instrumentov, da se te preprečijo,« so takrat pojasnjevali na ministrstvu Katičeve.