Katerim strankam je sploh mar demografska zima in kako bi jo reševale

Slovenija je tako kot večji del Evrope v demografski zimi. Rodnost ne dosega potrebne 2,1 otroka na žensko v rodni dobi, ki ohranja populacijo in preživetje narodne skupnosti. Posledično se kot družba soočamo z vse več težavami, kot so staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, integracija vse večjega števila tujcev v našo družbo in pritiska na pokojninski sistem.

Skozi leta se zmanjšuje število aktivnih prebivalcev, ki prispevajo v pokojninski sistem in povečuje število upokojencev, ki iz pokojninskega sistema prejemajo. Že danes gre za pokojnine poleg prispevkov, ki jih plačujemo ob plačah, približno milijarda evrov iz državnega proračuna, v času krize ob nižjo zaposlenosti še več.

Za preživetje slovenskega naroda je zato ključno, da dvignemo rodnost, sicer se bomo poleg hudih strukturnih problemov zaradi staranja prebivalstva v nekaj generacijah soočili tudi z izginotjem slovenskega naroda. A večina strank temu problemu ne posveča večje pozornosti, vsaj ne na način, da bi se lotili osnove problema, prenizke rodnosti Slovenk.

Eden večjih izzivov na področju demografske politike je reševanje stanovanjskega vprašanja, ki smo ga pogledali posebej, v tem članku na Domovini. Druge ukrepe, kjer strokovnjaki s področja demografije poudarjajo predvsem univerzalnost, celostnost in stabilnost ukrepov, pa predstavljamo v nadaljevanju.

Pregledali smo programe strank, ki se potegujejo za vstop v Državni zbor in ocenili, kako pomembna jim je problematika, kako konkretne so rešitve, ki jih ponujajo za njeno reševanje in kako celovito k reševanju problema pristopajo – ali naslavljajo jedro problema in različne vidike, ali zgolj s kozmetičnimi popravki skušajo izpasti všečni.

Demografska slika pomembna le redkim listam

Področje demografije je eno tistih, kjer so razlike med strankami največje. Medtem ko na eni strani stranke slovenske pomladi zagovarjajo pomen ukrepov za dvig rodnosti in vzpodbujanja družin, razlike pa so v ukrepih, kako v Slovenijo prinesti več veselja do življenja in ljudem, ki si želijo otroke omogočiti, da jih imajo kolikor jih želijo, brez večjega padca življenjskega standarda, je na levi strani spektra fokus na »družinskih« ukrepih usmerjen predvsem v socialo, ženske kvote, preživnine in LGBT skupnost.

Levica celo neposredno napoveduje odpravo ukrepov, ki so namenjeni dvigu rodnosti in se osredotočiti izključno na socialni vidik. Pri tem povsem zanemarjajo temeljni pomen različnosti ukrepov socialne politike, ki je namenjena pomoči socialno šibkim, ne glede na njihov družinski status in družinske politike, ki je namenjena vzpodbujanju rojstev na način, da se družini zaradi tega ne zniža oz. preveč zniža življenjski standard.

V »takem »varnem« okolju se pari lažje odločijo, da bodo imeli drugega, tretjega, četrtega otroka. Seveda govorimo o svobodni izbiri, a mnogi si tega želijo, pa si tega ekonomsko ne upajo. S tem kot družba omogočamo tudi tistim, ki si otrok ne želijo, da bodo imeli varno starost, saj so velike družine zagotovile prihodnjo generacijo vplačnikov v pokojninski sistem. Individualne odločitve parov tako na makro ravni nosijo posledice za celotno družbo.

Nova Slovenija

Nova Slovenija želi družino in otroke postaviti v središče družbe in dosledno zagovarja logiko, da odločitev za dodatnega otroka ne sme dodatno obremenjevati družinskega proračuna, njihov program pa je na področju rodnosti najbolj celovit.

Na področju davkov predvidevajo višje olajšave za vzdrževane družinske člane, izvzem kadrovskih štipendij in študentskega dela pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da dohodki študentov ne bi kvarili pravic njihovih družinskih članov, izvzem družinske pokojnine in plačila šolnin iz obračuna dohodnine, uvedba družinske dohodnine in uveljavitev davčnih počitnic za prvo leto zaposlitve.

Vsakih pet let bi velikim družinam oprostili DDV pri nakupu avtomobila, vrtec bi bil brezplačen od drugega otroka dalje, obrok kredita oz. najemnina za stanovanje pa bi se izvzela iz osnove za plačilo vrtca. Skrb za otroke bi upoštevali tudi pri odmeri pokojnine (saj je skrb za otroke tudi delo in posebej pomembno pri zagotavljanju pokojnin).

Otroške dodatke bi naredili kar se da univerzalne, saj bi morala po njihovem mnenju država vse otroke ceniti enako in jim ustvarjati enake izhodiščne možnosti, socialna pomoč pa naj bo namenjena najbolj šibkim. Predlagajo tudi serijo ukrepov za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, med drugim oprostitev prispevkov za nadomestnega zaposlenega, ki nadomesti delavko na starševskem dopustu, skrajšan delovni čas v zadnjem tromesečju nosečnosti, dodatnih 30 dni starševskega dopusta za očete, prilagajanje delovnega časa družinskemu življenju (skrajšan, fleksibilen, od doma, postopen prehod na normalen delavnik).

Ne gre pa samo za ekonomske ukrepe, za večjo rodnost je pomembna tudi trdnost družin, zato parom namenjajo tudi vavčer za udeležbo na programih za zdrav partnerski odnos in financiranje programov psiho-socialne pomoči.

Demografski sklad je vlada zastavila že v tem mandatu.

Slovenska demokratska stranka 

V SDS podpirajo stimulativno družinsko politiko, ki deluje kot celovit sistem spodbujanja, spoštovanja in vrednotenja starševstva in dviga rodnosti. Predlagajo univerzalni otroški dodatek, davčne olajšave za mlade v primeru nakupa stanovanja, enkratne finančne vzpodbude v višini 500 evrov ob rojstvu vsakega otroka in zmanjšanje birokracije pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Predvidevajo tudi subvencionirano varstvo otrok, tudi pri delodajalcih, fleksibilne oblike zaposlovanja za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter lažji prehod na trg dela. Ukrepe predlagajo še na zdravstvenem področju: dostopnost medicinske pomoči pri reševanju težav pri ustvarjanju družine ter zagotovitev več pediatrov in zdravstvene oskrbe otrok.

Socialni demokrati

Socialni demokrati se v svojem programu ne ukvarjajo posebej z družinsko in demografsko politiko, razen na področju zagotavljanja dodatnega denarja v pokojninsko blagajno prek demografskega sklada in olajšanjem legalnih migracij. Kljub temu pa njihov program vsebuje nekaj koristnih elementov, ki pomagajo družinam.

Med temi je vredno izpostaviti olajšave za rešitev stanovanjskega problema, izenačitev starševskega dodatka s starševskim nadomestilom pri minimalni plači, dopust za nego otroka za oba starša, če je bolnih več otrok, administracija ob rojstvu otroka na enem mestu, brezplačni vrtci in dovolj mest za vse otroke do leta 2026 in uvedba 32-urnega delovnika za polni delovni čas.

Največji del družinskega programa sicer namenjajo žrtvam nasilja in izterjavi preživnin, napovedujejo pa tudi večjo podporo programov nevladnih organizacij s tega področja. Pri tem velja omeniti, da so njihovi poslanci Zavod iskreni, eno pomembnejših nevladnih organizacij na tem področju lani označili za »mračnjaško«. To napoved gre zato razumeti v luči drugega ukrepa: odpravljanje stereotipov glede tradicionalnih vlog žensk in odpravljanju neenakosti »družbenih manjšin«.

Levica

Levica je kritična do ukrepov, ki so namenjeni »povečevanju natalitete in nagrajevanju rojstev« in ločevanja družinske in socialne politike. Družinsko politiko bi odpravili in jo povsem nadomestili s socialno, program pa je bolj usmerjen v odpravo domnevne diskriminacije žensk, sprejemanje beguncev in ukrepov za LGBT skupnost.

Na finančnem področju zagovarjajo finančno pomoč revnim in odpravo davčnih olajšav. Med ukrepi, ki bodo družinam pomagali pa velja omeniti preživninski sklad, skrajševanje delovnega časa, zakonska razmejitev delovnega in prostega časa, širitev očetovskega dopusta, zakonsko zavarovanje porodniške, brezplačni vrtci in počitniško varstvo.

Gibanje Svoboda

Gibanje Svoboda demografske politike v programu praktično nima. Na nekaterih mestih sicer najdemo nekaj konkretnih ukrepov. Med njimi velja izpostaviti univerzalen otroški dodatek, posojila mladim za ureditev stanovanja in brezplačni programi predšolske vzgoje zadnje leto pred vstopom v šolo.

Sicer pa bolj stavijo na integracijo tuje delovne sile in ženske kvote na vodilnih položajih ter temu pripadajočo prebujeno politiko.

Stranka Alenke Bratušek

Odsotnost demografskih rešitev je opazna tudi pri SAB. Na različnih koncih programa smo sicer našli nekaj, kar je s tem vendarle povezano. Predlagajo fleksibilnejši delovnik in možnost dela od doma, časovno prilagoditev dela vrtcev in demografski sklad.

Čeprav opažajo demografski problem pa zanj ne predvidevajo konkretnih rešitev izven demografskega sklada, so pa za LGBT politike.

Lista Marjana Šarca

LMŠ v prvi vrsti stavi na migracije, predvideva pa tudi nekaj ukrepov, ki so koristni za družine: Univerzalnost pri otroških dodatkih, fleksibilni delovni čas. Davčne olajšave, medgeneracijski centri za varstvo otrok in starostnikov, urejanje preživnin in demografski sklad.

Zagovarjajo pa tudi pluralizacijo družinskih oblik, z drugimi besedami mešanja LGBt skupnosti med družine in ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo po odločbi ustavnega sodišča, ki je še ni.

Naša dežela

Nekaj demografskih rešitev predlaga tudi naša dežela. Gre za olajšave in bonitete za mlade za vzpodbujanje rodnosti, davčne olajšave, izvzem stanovanjskega kredita pri plačilu vrtca, ukrepe usklajevanja poklicnega in družinskega življenja in stanovanjske rešitve v lokalnem okolju. Bolj konkretno v svojem programu ne gredo.

Povežimo Slovenijo

V Povežimo Slovenijo so naklonjeni reševanju demografske zime. Glede konkretnih ukrepov ocenjujejo, da je pomembnejše, da stranke najprej najdejo prostor za pogovor, da se lahko pogovorijo o konkretnih ukrepih. Večina ukrepov, ki se na papirju lepo sliši namreč nato ni realiziranih, pogosto tudi zato, ker jih je predlagal nekdo drug.

Sami so naklonjeni številnim prej predstavljenim ukrepom, a opozarjajo, da se bo treba v Državnem zboru glede tega najprej dogovoriti in šele nato lahko kaj tudi konkretno izvedejo.