Katalonski dogovor za podporo španski vladi zbuja pomisleke celo v Bruslju

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Kot kaže, bo Španija po juliju le dobila novo vlado. Predsednik vlade bo, če se bo projekt uresničil, postal stari-novi premier Pedro Sanchez iz socialistične stranke. Slednjemu je uspelo doseči dogovor s katalonskimi separatisti, po katerem bo v zameno za podporo Sanchezove vlade sprejet poseben zakon o amnestiji za katalonske voditelje in aktiviste, ki so bili vpleteni v neuspeli poskus katalonske odcepitve iz leta 2017 in jih preganjajo španska sodišča.

Že ko se je pred dnevi omenjala možnost sklenitve takega sporazuma, so predvsem na desni strani potekali nasilni protesti in padale težke besede desnih politikov, celo, da se bliža konec demokracije. Včeraj pa je bil v obraz ustreljen bivši predsednik desne Ljudske stranke, ki je nasprotoval sporazumu. Motiv, vsaj zaenkrat, ni znan.

Nad dogovorom zadržani tudi v Bruslju

Španska socialistična stranka, ki jo vodi Pedro Sanchez, je včeraj uspela doseči dogovor, ki bo najverjetneje omogočil oblikovanje nove španske vlade. Stranka Junts, ki jo vodi katalonski separatistični politik Carles Puigdemont, bo v zameno za podporo Pedru Sanchezu dobila zavezo, da bo španski parlament sprejel zakon o amnestiji za katalonske voditelje in aktiviste, ki jih preganjajo sodišča, še posebej za tiste, ki so bili vpleteni v neuspeli poskus odcepitve Katalonije leta 2017.

Puigdemont se sicer nahaja v Bruslju, kamor se je zatekel ravno po dogodkih iz leta 2017. Amnestija je zanj pomembna tudi zato, ker bi ob vrnitvi v Španijo bil deležen kazenskega pregona, najverjetneje pa celo zaporne kazni.

Politična situacija je bila sicer v Španiji pred tem dokaj zakomplicirana. Po julijskih volitvah namreč niso uspeli sestaviti nove vlade. Volitve niso uspele zagotoviti večine niti levemu bloku, ki ga sestavljata Španska socialistična delavska stranka (PSOE), katere kandidat je Sanchez, in Sumar, podprle pa bi ga tudi Katalonska republikanska levica (ERC), EH Bildu, Baskovska nacionalistična stranka (PNV) in Galicijski nacionalistični blok (BNG), niti desnemu, ki ga sestavljajo Ljudska stranka (PP), populistični Vox, Navarska ljudska unija (UPN) in Kanarska koalicija (CC).

Edina preostala stranka, ki se je uspela uvrstiti v parlament, je bila skupina Skupaj za Katalonijo, oziroma Junts. Predsedniku Ljudske stranke, ki je kot prvi poskušal sestaviti vlado, Albertu Nuñezu Feijooju, pri pogajanjih ni uspelo, odkrito pa je tudi kot možnost zavrnil amnestijo separatistov, zato je vlado poskušal sestaviti prejšnji predsednik vlade Pedro Sanchez. Kot kaže, mu je s to potezo le uspelo. Sanchez ima sicer časa za sestavo vlade do 27. novembra. Če mu v tem času ne bo uspelo, bodo januarja sklicane nove volitve.

V Bruslju je sporazum povzročil nemalo zadržkov. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v pismu španski ministrici za pravosodje Pilar Llop Cuenca in ministru za predsedstvo Felixu Bolanosu zaprosil za več informacij o morebitnem sprejemu posebnega zakona o amnestiji, predvsem v zvezi z osebnim, materialnim in časovnim obsegom tega predvidenega zakona. Komisar si od španskih oblasti želi več informacij, da si bo lahko o zakonu oblikoval mnenje.

Puigdemontove zahteve že pred kakšnima dvema mesecema, ko nove španske vlade ni bilo na vidiku, so bile sicer deloma »tradicionalne« za katalonske politike: gospodarske in infrastrukturne investicije v Katalonijo in razširitev delokroga regionalne avtonomije. Poleg tega pa je med zahtevami tudi zakon, ki bi na državni ravni zaščitil status katalonščine. Španija je namreč še vedno dokaj unitaristična država, ki pozna le en politični narod, španski.

Včeraj ustreljen nekdanji vodja Ljudske stranke, Vidal-Quadras

Nad idejo o amnestiji pa seveda še bolj kot v Bruslju niso bili preveč navdušeni na desnem polu. Vodja populistične stranke Vox Santiago Abascal je povedal, da je Sanchez kriv državnega udara. Nekdanji konzervativni premier Jose Maria Aznar pa je dejal, da bi s tem ukrepom ustava podlegla separatistom in nekdanjim teroristom.

Kot je sicer pred kakima dvema mesecema Luka Lisjak Gabrijelčič pisal v Delu, ima beseda amnestija v španskem političnem jeziku poseben predznak. »Amnestija« je bila ključni slogan protifrankistične opozicije, ki se je nanašala na amnestijo za politične zapornike, kasneje pa je bila izvedena tako, da ni vključevala le žrtev Francove represije, ampak tudi njihove rablje. Kompromisna uveljavitev politične amnestije pa je preprečila vsakršno kazensko odgovornost za kršitve človekovih pravic v času diktature, piše Lisjak Gabrijelčič. S tem, ko je Puigdemont dal vnaprej vedeti, da tak kompromis ne pride v poštev, je špansko politiko s svojimi zahtevami spravil v neprijeten položaj.

Vsebina dogovora med Sanchezom in Puigdemontom vsaj zaenkrat sicer še ni bila javno objavljena. Razhajanja med stranmi pa bi tudi ob njegovi uveljavitvi ostajala. Junts namreč še vedno zatrjuje veljavnost svojega referenduma pred šestimi leti, socialistična stranka pa zakonitost ali veljavnost tega referenduma zanika.

Že ko je bil sporazum o amnestiji prvič omenjen, je sprožil proteste podpornikov desnih strank. V Madridu so nekateri protestniki skušali prebiti ograjo, policija pa jih je razgnala z gumijastimi naboji in solzivcem. Včeraj pa se je zgodil še en dogodek, ki bi lahko nakazoval nasilje tudi z druge strani političnega spektra, čeprav zaenkrat sam motiv še ni znan. Nekdanji evropski poslanec, sicer pa tudi nekdanji vodja španske Ljudske stranke Alejo Vidal-Quadras je bil ustreljen v obraz. Njegovo stanje naj bi sicer sedaj bilo stabilno. Vse skupaj je spominjalo na profesionalni poskus umora. Kljub temu, da, kot že rečeno, ne vemo, kakšen je bil motiv samega napada, je Vidal-Quadras vendarle bil kritik amnestije.

Ali se bo katalonski konflikt z omenjenim sporazumom in morebitno novo vlado končal, bo pokazal čas. Junts naj bi zagotavljal stabilnost vladi, dokler obljube Sancheza držijo. Tako naj bi npr. podprl proračun in pomembne zakone. Bolj zagrizeni katalonski separatisti obljubljajo, da se njihov boj nadaljuje, večina katalonskega prebivalstva pa si želi predvsem miru.

Kot ocenjujejo v reviji The Economist, lahko na Sanchezove obljube gledamo tudi kot na ukrep, ki predstavlja predvsem lastno korist. V preteklosti je namreč podobnim idejam nasprotoval. Kljub temu situacija v Kataloniji najverjetneje ne bo kaj dosti na boljšem. Morebitna vlada Pedra Sancheza pa bo, kot ocenjuje The Economist, visela na najtanjši nitki.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike