Karel Zois: botanik, brat znanega mecena in veletrgovca

V naši zavesti se je še kako zasidralo ime Žige Zoisa. Član družine italijanskega porekla je konec 18. stoletja veljal za najbogatejšega Kranjca ter mecena slovenskih književnikov in znanstvenikov. Precej manj znano pa je, da je imel mlajšega brata Karla Zoisa.
Karla Zoisa posel ni kaj dosti zanimal, a mu je pripadnost bogati družini omogočila, da je postal eden izmed prvih slovenskih botanikov, in to v času, ko je bila ta veda še v povojih.
Rodil se je leta 1756 v Trstu. Najprej se je šolal v Ljubljani, potem pa v Gradcu in Italiji. Velja za raziskovalca kranjskega alpskega rastlinstva. Oblikoval je herbarij s približno 2.100 primerki, v katerih so bile predstavljene slovenske rastline.

Večinoma je živel na družinskem gradu Brdo pri Kranju in na Javorniku pri Jesenicah, kjer je imela družina rudnike in fužine in kjer je bil na južnih pobočjih Karavank pravi botanični vrt. Okrog gradu Brdo je oblikoval grajski park, ki velja za naš prvi botanični vrt.
O svojem delu ni objavljal, je pa rastline pošiljal svojim znancem, ki so se prav tako ukvarjali z botaniko. Po njem se imenuje zvončica in vijolica, pa tudi rod tropskih trav. Bil je navdušen planinec in po njem se še danes imenuje Zoisova koča na Kokrškem sedlu pod Grintovcem. Skupaj z bratom Žigo sta zgradila prvo kočo pri Dvojnem jezeru v Dolini Triglavskih jezer in še eno v Medjem dolu nad Javornikom, ki pa se nista ohranili. Svojih talentov ni znal popolnoma izkoristiti in iz sebe spraviti vse tisto, kar bi lahko.
Poslovil se je sorazmerno kmalu, in sicer v letu 1799. Na nek način pravočasno. To je bil začetek revolucij in Napoleonovih vojn, ki so v celoti opustošile Evropo in na beraško palico spravile marsikoga. Le malo je manjkalo, da ne bi tudi njegove celotne rodbine z bratom Žigo na čelu.
Karel Zois je okrog gradu Brdo oblikoval grajski park, ki velja za naš prvi botanični vrt.

(D192: 55)
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Prisluhnite si, poslušajte se

[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino

Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih

Ivanka Slak: »Lojzetu sem hvaležna za vsak trenutek!«

Velikonočna slana torta

Zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede

Federico V. Potočnik: Iz zatiranja ne more nastati boljši zdravstveni sistem
Ekskluzivno za naročnike

Prisluhnite si, poslušajte se

[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino

Velikonočna slana torta
Prihajajoči dogodki
Izredni koncert: Bakalina Velika
Viva la pasta!
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«

Nova - 196. številka tednika Domovina

3 komentarjev
Igor Ferluga
Tako rodbina Valvasor kot rodbina Zois sta na Kranjsko prišli iz pokrajine Bergamo v Lombardiji.
Realist
V svojih začetkih je Zoisova družina trgovala predvsem z blagom iz Benetk, saj so imeli trgovske povezave z Beneško republiko. Njihova trgovina je vključevala blago, kot so tkanine, steklo, začimbe in kolonialni izdelki.
Ko se je družina ustalila na Kranjskem, so postopoma preusmerili svoje poslovanje v trgovino z železovo rudo in železnimi izdelki, kar je postalo njihova glavna dejavnost in vir bogastva. Prav železarske fužine na Gorenjskem, zlasti v Bohinju, so jim omogočile vzpon med najvplivnejše plemiške družine v habsburški monarhiji.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Hvala redakciji ok Domovine
a ta v redu zapis.
Nekaj od vsebine zapisa - mi je bilo že prej znano,
na ZOISOVI KOČI, na Kokrškem sedlu pod Grintovcem,
ki so jo zgradili z njih lastnim delom, trudom
- moji, že pokojni - znanci, vrli Kamničani
- sem velikokrat - bil,
v mojih dijaških letih.
L.. R.
Janez KK, LJ
P.S.
KARNADALJUJTE S PODOBNIMI ZAPISI - O
PO NEMARNEM POZABLJENIH POZITIVNIH SLOVENCIH oz.
bivših prebivalcih naše Slovenije. Takih
pozitivnih ljudi - žal pozabljenih ...
je živelo v Sloveniji - zelo veliko.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.