Karel Zois: botanik, brat znanega mecena in veletrgovca

Karel Zois. Vir: Wikipedija

V naši zavesti se je še kako zasidralo ime Žige Zoisa. Član družine italijanskega porekla je konec 18. stoletja veljal za najbogatejšega Kranjca ter mecena slovenskih književnikov in znanstvenikov. Precej manj znano pa je, da je imel mlajšega brata Karla Zoisa.

Karla Zoisa posel ni kaj dosti zanimal, a mu je pripadnost bogati družini omogočila, da je postal eden izmed prvih slovenskih botanikov, in to v času, ko je bila ta veda še v povojih.

Rodil se je leta 1756 v Trstu. Najprej se je šolal v Ljubljani, potem pa v Gradcu in Italiji. Velja za raziskovalca kranjskega alpskega rastlinstva. Oblikoval je herbarij s približno 2.100 primerki, v katerih so bile predstavljene slovenske rastline.

Zoisova vijolica (Viola zoysii). Vir: Slovenska flora

Večinoma je živel na družinskem gradu Brdo pri Kranju in na Javorniku pri Jesenicah, kjer je imela družina rudnike in fužine in kjer je bil na južnih pobočjih Karavank pravi botanični vrt. Okrog gradu Brdo je oblikoval grajski park, ki velja za naš prvi botanični vrt.

O svojem delu ni objavljal, je pa rastline pošiljal svojim znancem, ki so se prav tako ukvarjali z botaniko. Po njem se imenuje zvončica in vijolica, pa tudi rod tropskih trav. Bil je navdušen planinec in po njem se še danes imenuje Zoisova koča na Kokrškem sedlu pod Grintovcem. Skupaj z bratom Žigo sta zgradila prvo kočo pri Dvojnem jezeru v Dolini Triglavskih jezer in še eno v Medjem dolu nad Javornikom, ki pa se nista ohranili. Svojih talentov ni znal popolnoma izkoristiti in iz sebe spraviti vse tisto, kar bi lahko.

Poslovil se je sorazmerno kmalu, in sicer v letu 1799. Na nek način pravočasno. To je bil začetek revolucij in Napoleonovih vojn, ki so v celoti opustošile Evropo in na beraško palico spravile marsikoga. Le malo je manjkalo, da ne bi tudi njegove celotne rodbine z bratom Žigo na čelu.

Karel Zois je okrog gradu Brdo oblikoval grajski park, ki velja za naš prvi botanični vrt.
Zoisova zvončica (Campanula zoysii). Vir: Slovenska flora

(D192: 55)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike