Bod' moja, bod' moja, t' bom lešnkov dav! Med dnevom žena in materinskim praznikom

Adama je dobri Bog ustvaril iz prahu, ženičko Evo pa kar iz njegovega rebra. Ni čudno, da je ravnala tako nespametno in moža prepričala, da je jedel od drevesa spoznanja. Namesto da bi ju jabolko naredilo božanska, kot jima je obljubljala goljufiva kača, sta naga ostala zunaj raja.

Pri starih Grkih je zgodba še bolj seksistična, če se izrazim politično korektno. Prvo žensko je izdelal kar kovač Hefajst. Resda je bil božanskega rodu in umetnik ter je delal pod strogo Zevsovo supervizijo, pa vendar to nič ne skriva mačističnega odnosa starih Grkov do žensk. Na nezdravo in koruptivno vzdušje božanskega Olimpa kažejo tudi številna darila, ki jih je Hefajstova »Lolita« dobila od bogov. Od tod tudi njeno ime Pandora ali po grško tista, ki prinaša mnoge darove. Atena jo je naučila lepih obrti in jo oblekla v srebrna oblačila, Afrodita ji je dala dar ustvarjanja poželenj, Hermes pa ji je navrgel še pasji um, tatinski značaj, lažnivo srce in usta, polna zapletenih besed. Pandora je darila shranila v umetelno skovano skrinjico in jo odnesla na Zemljo. Čeravno so ji zabičali, naj skrinjice ne odpira, je trmasto dvignila pokrovček in sprostila vse zlo sveta. Od tedaj človeštvo pestijo bolezni, vojne, suženjsko garanje, lakota in pohlep.

O čem pripoveduje mit o plemeniti soprogi Alkestidi? Preberite v nadaljevanju.