Kako se predsednik Francije loteva boja proti skrajnemu islamizmu

Francoski predsednik Emanuel Macron je predstavil svoj načrt za spopad z naraščajočim islamskim ekstremizmom v državi. Predlog zakonodajnih sprememb vključuje ostrejši nadzor nad šolanjem na domu, financiranje mošej iz tujine ter prepoved, da bi na delo v Francijo prihajali tuji imami.

V težko pričakovanem govoru je Macron posvaril tudi, da manjšini od šestih milijonov muslimanov, ki trenutno živijo v Franciji, grozi, da bodo oblikovali protidružbo.

Francoska družba je v zadnjem stoletju ostala zavezana ostrim načelom laičnosti, po katerih je cerkev zelo strogo ločena od države, ki mora slediti ideji, da so ljudje različnih religij in prepričanj pred zakonom enaki. In kot se zdi, Macronov predlog tako predvsem utrjuje temelje francoske sekularne družbe. Nasilje islamskih skrajnežev je namreč na francoskih ulicah postalo nekaj vsakdanjega.


Tako je po poročanju Stefana Lunteja, generalnega sekretarja organizacije organizacije Justice & Peace Europe v tej državi vsako leto napadenih približno 1.000 od 42.000 francoskih cerkva in kapel. Na udaru pa niso le cerkve, temveč tudi običajni ljudje. Tako smo na portalu Domovina letos že poročali o napadu zaradi prekratkega krila, v katerem jo je študentka na srečo odnesla le s črnim očesom. Precej manj sreče pa sta minuli mesec imela naključna mimoidoča pred nekdanjim sedežem časopisa Charlie Hebdo, ki sta se zaradi napada z mesarskim nožem znašla v bolnišnici. Medtem omenjeni časopis že več let posluje na skrivni lokaciji, saj so odgovorni presodili, da je javno razkritje njegovega sedeža za zaposlene prenevarno.

Močno politično sporočilo

Da je takšno stanje, kot ga trenutno gledamo v Franciji na dolgi rok popolnoma nesprejemljivo, je v petek v govoru ob predstavitvi sprememb zakonodaje priznal tudi predsednik Macron.

Spremembe, ki jih je predstavil, so plod večmesečnih razprav z verskimi voditelji in intelektualci in naj bi bile sprejete do konca letošnjega leta. In kot poroča BBC-jev dopisnik iz Pariza Hugh Schofield, se v Elizejski palači močno trudijo za željo po odkriti razpravi o nevarnostih, ki jih povzroča radikalni islam.

Skrajni islam nima mesta v francoskem izobraževalnem sistemu

Kot je videti iz predloga, so tarča predlaganih ukrepov predvsem različna društva in izobraževalni sistem, preprečuje pa tudi novačenje skrajnežev po mošejah.

Tako bo v Franciji po uvedbi zakonskih sprememb ostro povečan nadzor nad športnimi organizacijami in drugimi združenji, da ne bodo mogla postati središča islamskega učenja.

Obenem bo prepovedan sistem imamov, po katerem ti v Francijo lahko prihajajo iz tujine. Večji nadzor bo tudi nad financiranjem mošej.

Posebno pozornost pa bo država posvetila tudi šolanju na domu. Tam se trenutno šola približno 50.000 francoskih otrok, oblasti pa ugotavljajo, da je šolanje doma pogosto le krinka za prikrivanje dejstva, da ti otroci hodijo v islamske šole, kjer so pogosto podvrženi radikalizaciji. Šola morajo po Macronovih besedah namreč: "učiti državljane, ne vernikov".

Napovedane so tudi dodatne omejitve pri nošnji pokrival, ki zakrivajo obraz. Teh ne bodo smeli nositi tudi uslužbenci zasebnega sektorja, ki opravljajo javne storitve.

Večja socialna vključenost

Predsednikov predlog je sicer sprožil precej razburjenja med islamskimi aktivisti, ki ga obtožujejo, da želi izbrisati skoraj šestmilijonsko skupnost v tej državi. A kot Macronu pritrjujejo številni, ta ob številnih prepovedih in omejitvah predvideva tudi obsežen seznam socialnih ukrepov, ki bi izboljšali kakovost življenja v francoskih predmestjih in tako preprečili mladim, da bi se v brezperspektivnosti oklepali radikalnih idej.

Prav tako je številnih pohval deležen tudi poziv za več arabščine v francoskih javnih šolah, ki bi otroke odvrnila od neurejenega pouka v mošejah in drugih okoljih.