Kako rešiti evropsko migrantsko krizo?
Samo lani je v EU prišlo več kot milijon migrantov in zimi navkljub jih dan za dnem prihaja še tisoče. ker Bruselj še ni iznašel enotne reakcije na ravni EU, nacionalne države ukrepajo vsaka po svoje, schengenski prostor pa vse bolj drsi proti propadu.
Povzeli smo nekaj mnenj, ki so jih strokovnjaki in politiki na vprašanje "kako naprej?" podali za portal Politico.eu.
Jens Spahn, nemški poslanec in član stranke CDU
Nemški politike Jens Spahn meni, da je potrebno narediti tri velike korake:
1. zavarovati zunanje meje EU, kar pomeni kratkoročno okrepitev Frontexovega mandata.
2. povečati pomoč sosedam EU, da njihovi državljani ne bodo imeli razloga za ekonomsko migracijo v EU.
3. zagnati evropsko azilno politiko z točno določenimi pravili, da lahko nudimo pomoč tistim, ki začasno potrebujejo našo pomoč.
Vsaka država EU se mora zavedati, da ne more nositi bremena migrantske krize sama.
Ivan Krastev, predsednik Centra za liberalne strategije v Sofiji
So krize, ki jih ni mogoče rešiti, lahko se jih samo preživi, in ta migrantsk kriza je ena izmed takšnih, meni bolgarski strokovnjak.
Najbolj prepričljivi predlog za reševanje te krize je Merklin načrt, ki predvideva razseljevanje več tisoč migrantov iz Turčije v EU vsako leto. In v zameno vrnitev vseh migrantov, ki prispejo v Grčijo, nazaj v Turčijo.
S tem bi Turčija postala varna država, Evropa bi pokazala, da resno misli s pomočjo Turčiji v zvezi z migranti, Turki pa bi v EU lahko potovali brez vize.
Noben predlog ni popoln, je pa pomembno da Evropa čimprej izbere najboljšega.
Demetrios G. Papademetriou, predsednik Evropskega inštituta za migrantske politike
Po mnenju Papademetriouja za rešitev potrebujemo tri stvari:
1.ugotoviti kje smo delali napake in jih popraviti.
2. Vlade držav članic morajo razviti mehanizme za odgovor na migrantsko politiko. Večina je že napisanih, treba jih je samo udejaniti. Tukaj gre predvsem za to, da vse tiste migrante, ki jim je bil azil zavrnjen, vrnejo nazaj.
3. Moramo razviti dobro premišljene načrte za primer, če se politike EU ne bodo izvajale po načrtih.
Nobena od teh rešitev ne bo enostavna, toda razpad EU bi bil še veliko hujši.
Jeroen Lenaers, poročevalec EPP za mehanizem trajne prerazporeditve
Leaners meni, da bi prva prioriteta morala biti zavarovanje naših zunanjih meja. Predlog Evropske Komisije o mejni in obalni straži mora biti sprejeta in izvršena pred koncem leta. Sprejeti je treba tudi dejstvo, da vsakdo, ki pride na obale EU, ni begunec, ki beži pred vojno ali preganjanjem. To pomeni, da moramo začeti z vračanjem migrantov, ki nimajo pravice bti tukaj.
Sedanje zaveze morajo biti izvršene brez zamud. Mehanizem za prerazporeditev mora zaživeti, da se bo breme migrantske krize porazdelilo med vse države članice.
Guy Verhofstadt, vodja poslanske skupine Zavezništvo liberlacev in demokratov za Evropo
Namesto zapiranja meja in vsiljenih nacionalnih kvot bi morali narediti skupni evropski pristop.
Najprej moramo zavarovati najbolj kritično mejo, to je turško-grška meja. Investirati moramo v boljše pogoje v begunskih kampih v Turčiji.
Frontexovo misijo mejne in obalne straže je potrebno čimprej izvrševati in v naslednjem pregledu proračuna tudi zagotoviti finančna sredstva zanjo.
György Schöpflin je poslanec EP in član stranke Fidesz
Razlika med iskalcem azila in ekonomskim migrantom bi morala biti bolj razvidna, meni madžarski akademik in politik.
EU članice pa bi se morale pripraviti na to, da vrnejo čim večje število migrantov v njihove države izvora.
EU bi prav tako morala razumeti, da brez konsenza držav članic prerazporejanje večjega števila migrantov na njihovo ozemlje ne more biti.
Gianni Pittella, član Progresivnega zavezništva socialistov in demokratov v EP
Evropska komisija je že dala rešitve za rešitev migrantske krize, večina držav pa relokacije in sistema za vračanje še ni izvedla, opozarja italijanski politik.
Zaradi tega se registracije na mejah ne izvajajo pravilno, posodobljeni Dublinski sistem ne deluje in Frnotexa ni na meji.
Za rešitev problema moramo začeti kaznovati tiste, ki ne sodelujejo in nagrajevati tiste, ki sodelujejo.
Zadnje objave
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.