Kako je madžarski zakon razburil 15 članic EU in postal nogometna tema

Uredništvo

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupaj 15 držav članic EU je doslej podprlo izjavo, v kateri so izrazili "globoko zaskrbljenost" zaradi novega zakona na Madžarskem, ki po njihovem prepričanju diskriminira pripadnike skupnosti LGBT+ in krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok. Pismo Madžarski je danes napovedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ocenila, da zakon predstavlja tveganje za kršitev "temeljnih vrednot Evropske unije".


Madžarska se s tem ne strinja, z njo pa stoji tudi praktično vsa vzhodna Evropa ter tudi Slovenija, ki izjave ni podpisala, ampak je ostala nevtralna. Da gre za močno spolitizirano vprašanje, kaže tudi akcija münchenskega mestnega sveta, ki je želel  današnjo nogometno tekmo med Nemčijo in Madžarsko osvetliti z mavrico. A je UEFA predlog zavrnila.


Ponovno spremljamo pogrom nad članico EU, ki jo želijo pokoriti LGBT ideologiji, ter hkrati, s strani istih držav, mižanje ob resničnem kršenju človekovih pravic, pišemo v komentarju uredništva.

Madžarska: zakon ni uperjen proti nobeni skupnosti na Madžarskem


Madžarski parlament je pred tednom dni potrdil zakon, ki prepoveduje promoviranje homoseksualnosti v izobraževalnem procesu. Madžarska zavrača obsodbe na račun zakona, saj da zakon ni uperjen proti nobeni skupnosti na Madžarskem, pač pa je to zakon proti pedofiliji in za zaščito otrok. "Po drugi strani zakon otroke ščiti tako, da imajo izključno starši pravico, da svoje otroke izobražujejo o spolni usmerjenosti do 18. leta. Torej ta zakon ne govori o spolni usmerjenosti odraslih," je dejal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.

15 članic EU in predsednica EK von der Leyenova proti zakonu


Po mnenju 13 držav članic EU zakon diskriminira pripadnike skupnosti LGBTIQ in krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok. Podpisnice so Evropsko komisijo pozvale k ukrepanju in uporabi vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s tožbo na sodišču EU, da se zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo. Pod izjavo so se ob Belgiji, ki je bila pobudnica, podpisale še Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska. Podporo izjavi je kasneje izrazila še Italija, danes pa tudi Avstrija. Koalicija prvopodpisnic te izjave ima sicer že zgodovino izjav proti madžarski politiki. "Globoko zaskrbljenost" so izrazile že aprila lani, ko jih je skrbela vladavina prava na Madžarskem.

Ostra je bila v današnji izjavi tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen "Madžarski zakon je sramota. Ta zakon očitno diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti in je v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU," je dejala. Komisija bo zato madžarskim oblastem poslala pismo, v katerem bo izrazila pravne zadržke, preden začne zakon veljati, je dejala Von der Leyenova.

Kakšno je stališče Slovenije?


Katere so podpisnice izjave, je lepo vidno na spodnjem zemljevidu, kjer je jasno tudi, katere države članice, med njimi je tudi Slovenija, izjave niso podprle.



Slovenija se izjavi ni pridružila. "Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Svetu EU. Zavedamo se razlik med ureditvami in stališči držav članic na različnih področjih. Vstopamo v položaj nevtralnega pogajalca, katerega cilj je iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati zbliževanje pogledov na obravnavanih skupnih temah. V tem kontekstu bo Slovenija sprejemala tudi odločitve o morebitnih pridružitvah različnim izjavam posameznih držav članic oziroma skupin članic EU," je stališče Slovenije pojasnil državni sekretar Gašper Dovžan.

Münchenski mestni svet želel nasprotovanje zakonu izraziti tudi na nogometni tekmi


Polemika o madžarskem zakonu pa se je medtem razširila tudi na nogometno evropsko prvenstvo, ki trenutno poteka. Prav danes namreč Nemčija na stadionu v Münchnu gosti Madžarsko. Münchenski župan iz vrst socialnih demokratov je na UEFO vložil prošnjo za osvetlitev stadiona v mavričnih barvah.

UEFA je dejala, da razume namere predloga, vendar je zahtevo zavrnila, saj da politični kontekst ne sodi v šport. Michael Roth, nemški minister za evropske zadeve, in bavarski guverner Markus Söder sta odločitev Uefe obžalovala.

V razpravo o mavrični osvetlitvi münchenske Arene se je vključil tudi madžarski premier Viktor Orban. Nemško politiko je pozval, naj se neha vmešavati v šport in naj spoštuje prepoved Evropske nogometne zveze. Madžarski premier je v bran vzel novi zakon in dejal, da so "v komunistični Madžarski homoseksualce preganjali. Država danes ne zagotavlja le pravic homoseksualcev, ampak jih tudi aktivno ščiti. Svoboda posameznika je največje dobro". Orban je sicer medtem odpovedal udeležbo na nogometni tekmi med Madžarsko in Nemčijo.

Kljubovanje UEFI pa so pokazali klubi v Berlinu, Wolfsburgu, Augsburgu, Frankfurtu in Kölnu, ki nameravajo svoje stadione osvetliti v mavričnih barvah v času zadnje tekme skupine, ki jo danes igrata Madžarska in Nemčija. Bavarsko združenje lezbičnih in homoseksualnih društev pa je pred münchensko Areno napovedalo protestno akcijo. Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je napovedala, da namerava skupaj z organizatorji nemške parade ponosa (Christopher Street Day), na stadionu razdeliti 10.000 mavričnih zastavic. Nemška nogometna zveza je napovedala podporo tej akciji.

Danes je želela svojo prepoved nekoliko omiliti tudi Uefa, ki se je prav tako odela v mavrične barve.

https://twitter.com/UEFA/status/1407652489101557766

Zanimivo in po svoje tudi zelo povedno je dejstvo, da na prvenstvu igra tudi Rusija, v kateri celo zapirajo predstavnike LGBT skupnosti, pa ta ni doživela nobenih nasprotovanj in mahanja z mavričnimi zastavami.



KOMENTAR: Uredništvo
EU s posegi na področje, ki ni v njeni pristojnosti, države pa mižijo ob resničnem kršenju človekovih pravic
Evropska komisija, ki se danes zgraža nad zakonom, ki zadeva izobraževanje na Madžarskem, s tem pravzaprav posega na področje, kjer nima pristojnosti. Na področju izobraževanja je vloga EU samo »podporna«, kar pomeni, da lahko kvečjemu podpre, uskladi in dopolni ukrepe članic, ne sme pa posegati v zmožnost urejanja držav članic. Madžarski premier Orban ima med državljani očitno zadostno podporo za sprejeto zakonodajo, če jo sprejema manj kot leto pred zanj pomembnimi volitvami. Nov zakon, ki onemogoča promocijo pornografije, homoseksualnosti in spreminjanja spolne identitete v izobraževalnem sistemu ter filmske in sorodne vsebine, je predvsem stvar madžarskega volilnega telesa, ne celotne Unije. Dogajanje v Nemčiji, kjer si Uefa prizadeva ostati politično nevtralna, pa je predvsem dejanje previdnosti Uefe, ki je ob poklekanju nogometašev spoznala, da vdiranje ideologije in politike v šport ni najbolj smotrno. Stadioni bi vendar lahko bili v različnih barvah osvetljeni že na evropskem prvenstvu leta 2016, na primer v barvah evropske zastave – kot protest proti nemški begunski politiki »odprtih vrat« ali pa kot izraz nasprotovanja britanskemu izstopu iz EU. Lahko bi jih osvetlili ob igrah športnikov iz držav, ki nasprotujejo zahodnemu razumevanju človekovih pravic, tako Rusije, Turčije kot Belorusije. A kdo naj o tem odloča? Uradniki Uefe, morda Evropska komisija ali Varnostni svet Združenih narodov? Bodo vsi ogorčeni nad nespoštovanjem človekovih pravic lgbt sedaj bojkotirali svetovno nogometno prvenstvo v Katarju prihodnje leto ter prenehali trgovati in gospodarsko sodelovati s Kitajsko, Rusijo, Turčijo in drugimi državami, kjer eliminirajo in zapirajo politične nasprotnike, verske in druge manjšine ter kršijo človekove pravice? A bolj verjetno bomo tudi tokrat spremljali pogrom nad članico EU, ki jo želijo tudi s finančnimi sanskcijami pokoriti LGBT ideologiji, ter mižanje ob resničnem kršenju človekovih pravic.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike