Kako je Lukašenko pomagal EU, da stopi na globalni oder

vir: Twitter, Joseph Borrell
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko Poljska vztrajno preprečuje ilegalne in pogosto nasilne poskuse migrantov, da bi vstopili na ozemlje EU, so se pomena migrantske problematike začeli zavedati tudi na Zahodu. A kot ugotavljamo v komentarju uredništva, migranti tudi EU prinašajo določene politične koristi in mogoče celo nekoliko drugačne ideološke smernice. 

Predstavniki EU so se ta teden mudili v tadžikistanski prestolnici Dušanbe, kjer so z zunanjimi ministri držav v regiji razpravljali o preprečevanju migrantske krize, ki jo režira beloruski režim.

Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell in komisarka za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen sta zunanjim ministrom Uzbekistana, Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana predstavila razmere na poljsko-beloruski meji ter jih pozvala k ukrepanju. "Ministre sem seznanil s situacijo na meji in jih prosil za podporo pri preprečevanju instrumentalizacije ljudi za ceno njihovega življenja: goljufanja in prepričevanja, da lahko v EU pridejo s poletom v Minsk," je povedal Borrell.

Denar državam za preprečevanje migracij


Poziv se nanaša predvsem na prepoved letov v Minsk za tranzitne potnike iz držav, kot so Afganistan, Sirija, Irak in Jemen; Uzbekistan je ena zadnjih držav, ki je te polete prepovedala, poroča Euractiv. Urpilainenova je ministrom predstavila milijardo evrov vreden paket, namenjen saniranju posledic krize v Afganistanu, čigar skoraj polovica bo namenjena sosednjim državam, ki jih je kriza prizadela.

Borrell pa je napovedal 40 milijard evrov težko iniciativo "EU Global Gateway", ki bo namenjena infrastrukturnim projektom in tehnološkemu razvoju srednjeazijskih držav. S tem želi EU povečati strateško prisotnost v regiji in konkurirati kitajski Svilni cesti, a evropski diplomati menijo, da bo ob mnogo izdatnejših zneskih iz Moskve in Pekinga to izjemno težko; Rusija in Kitajska v zameno namreč ne zahtevata ničesar, EU pa želi preko tega vzvoda doseči, da bi države prejemnice preprečevale ilegalne migracije. V zameno bi srednja Azija dobila demokracijo, vladavino prava, človekove pravice in trajnostne okoljske standarde.

Borrell je po zaključku srečanja zatrdil, da so srednjeazijske vlade trdno zavezane preprečevanju migracij. Margaritis Schinas, podpredsednik Komisije, pa je sporočil, da so bližnjevzhodne letalske družbe že ustavile lete v Minsk (iz Bagdada preko Dubaja, Bejruta, Istanbula, Damaska in Taškenta), EU pa pripravlja črni seznam za sankcioniranje podjetij, ki takšne polete še opravljajo. Povedal je tudi, da je dotok migrantov pod nadzorom, usmeriti pa se je potrebno v njihovo vračanje.

Rast ilegalnih migracij na Zahodu sprožila vzpon desnice?


Migranti pa z vse večjim navalom krojijo tudi politiko zahodnih držav članic: pred nedavnim je Belgija zaradi povečanega prometa čolnov na poti v Združeno kraljestvo za pomoč pri obvladovanju razmer zaprosila Frontex. Belgijski državni sekretar, pristojen za migracije, Sammy Mahdi je povedal, da Frontex pomaga obvladovati razmere na jugu Evrope, a pomoč je potrebna tudi na severu. Rokavski preliv je v letošnjem letu nezakonito prečkalo okoli 25.600 oseb, kar je trikrat toliko kot lani.

S povečanim dotokom migrantov se sooča tudi Francija: uradni podatki francoske vlade kažejo, da je v lanskem letu v državo nezakonito vstopilo okoli 272.000 oseb, medtem ko je bilo ilegalnih vstopov okoli vrhunca migrantske krize, leta 2016, "le" 259.000. Proti takšnim razmeram je ostro nastopil Michel Barnier, nekdanji glavni evropski pogajalec za Brexit, ki napoveduje predsedniško kandidaturo: "Migracije so ušle izpod nadzora. Naša varnost ni več zagotovljena," meni.

Zaradi tovrstnih opazk so Barnierju nekateri očitali retoriko skrajnega desničarstva, s katero naj bi hotel pridobiti glasove skrajne desnice, kar pa je po pričakovanjih zavrnil in pojasnil, da le naslavlja težave, s katerimi se sooča Francija. Spomnimo, kot skrajna desničarja sta (predvsem) zaradi ostrih protimigrantskih stališč obravnavana tudi kandidata Marine Le Pen in Eric Zemmour, Barnier pa velja za desnosredinskega politika.

Kot recept za rešitev nastalih razmer ponuja moratorij na priseljevanje, hkrati pa želi, da bi vojska patruljirala po soseskah, kjer policija ne zmore več zagotavljati varnosti. Je tudi zagovornik ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka.

KOMENTAR: Rok Frelih
Migranti ponesli EU na globalni oder
Ilegalne migracije so postale eden ključnih dejavnikov, ki kroji politiko na stari celini. Ne le v tranzitnih državah, kjer jim je javno mnenje in posledično tudi politika v veliki meri nasprotovala; nasprotovanje se pojavlja tudi v ciljnih državah. Najboljši pokazatelj tega je prav Francija, kjer resnega politika, ki bi v imenu človekovih pravic javno in odkrito zagovarjal takšno početje, praktično ni več. Tudi EU se je, čeprav precej nerodno, a vsaj na deklarativni ravni, ilegalnim migracijam začela aktivneje zoperstavljati in zdaj jezdi na protimigrantskem valu, ki ga je sprožil Lukašenko, češ, "ne zavračamo migrantov samih, pač pa Lukašenka, ki jih izkorišča; oni so njegovo orožje, zato jih ne sprejmemo." Jasno pa je, da za nesprejemanje obstajajo tudi mnogo tehtnejši razlogi od navedenega. Ob sprejetih milijonih v preteklosti petnajst tisoč novih ljudi ne bi smel biti prevelik zalogaj. Preko Lukašenkovega momenta se EU kot celota (prav tako nerodno) spušča tudi v globalne vode geopolitike in - zanimivo - na tradicionalno ruskem vrtičku srednje Azije skuša konkurirati Kitajcem, ki jo vse bolj prevzemajo. EU torej Lukašenka potrebuje, da kot samooklicana moralna avtoriteta zataji svojo pravičniško ideologijio in se kot njegov antipod lahko pozicionira proti migrantom in za svoj kos globalne pogače.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59