Kako je lahko predsednica Pirc Musarjeva dejala, da je domovina Slovencev na Tržaškem Italija?!

Vir foto: Twitter profil Nataše Pirc Musar

Preteklo sredo je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar obiskala slovenske rojake na Tržaškem. Tam se ji je zgodil, zelo milo rečeno, presenetljiv »spodrsljaj«. Zamejskim rojakom je dejala, da je »njihova domovina Italija«. Tržaški Slovenci so, najmanj, kar lahko rečemo, presenečeni upravičeno reagirali in ji pojasnili, da »je njihova domovina samo Republika Slovenija«. Implicitno je pa bilo s tem povedano: Ali vi, ki ste njena predsednica, tega ne veste? Ker se naša spletna stran imenuje »Domovina«, je prav in naravno, da se na to odzovemo.

Napaka predsednice slovenske države je neverjetna, saj bi se morala kot predsednica vseh Slovencev, kar je pred volitvami trdila, da bo, kvečjemu zmotiti v nasprotno smer in pod krov slovenske države vključevati več Slovencev, ne manj. To kaže na njene pomanjkljivosti že v obvladovanju besed, kar je presenetljivo za pravnico, ki vedno ponavlja, da to je. Pravnik mora imeti priostren čut za pomen besed in njih uporabo. Gospa je govorila o »domovini«, ne o »državi« ali kateri koli drugi državnopravni obliki. Domovina je preveč važen pojem, da bi si lahko dovolili kakršnokoli nejasnost. Naša starejša beseda za domovino je očetnjava, zemlja naših očetov. Če bi govorila o državi, bi se razumelo, da so naši rojaki danes res del italijanske države, kot so/smo bili kdaj vsi Slovenci del Avstro-Ogrske, a domovinsko srce je  vedno koreninilo v Sloveniji, njenem ozemlju, njeni kulturi brez meja, ki s(m)o ji, samo njej, brezkompromisno pripadali.

Dalje, predsednica kaže tudi svoje pomanjkljivosti v zgodovinskem, zemljepisnem in političnem poznavanju tovrstnih dimenzij, ob katerih smo Slovenci zaradi dogodkov v dvajsetem stoletju razumljivo občutljivi, pa naj nam kdo to še tako očita. Prav zato smo občutljivi tudi s tem njenim ponesrečenim nastopom. Tudi tu bi morala ona kazati, že kot Slovenka, kaj šele kot predsednica Republike Slovenije, občutljivost, pa je ni.

Pri naši predsednici je tudi očitno nerazumevanje pojma domovina. Izjava, s katero jo je potem njen kabinet hotel izvleči iz zagate s trditvijo, da je domovina »širši pojem«, je precej bosa. Kako »širok« je za gospo predsednico ta pojem? Ali ga sploh obsega oz. dosega? Ob tem pojmu in njegovem razumevanju smo vedno znova postavljeni pred izziv in definicijo. Naše besede in dejanja pa to definicijo evidentirajo. Domovina je res naš širši dom, kjer je naše ognjišče in tudi zatočišče, ki je naša skupna eksistenčna vrednota. To pa čutimo »v srcu«, kjer se na svojstven način nahaja tudi razum. Čutimo tudi z možgani in umevamo tudi s srcem.

Domovina ni tam, kjer plačuješ davke!

Kabinet je pojasnjeval in govoričil, da pač Slovenci na oni strani meje plačujejo davke v Italiji, kot da bi bil to za Slovence v zgodovini merodajen faktor za naš obstoj. Seveda smo vso zgodovino plačevali davke različnim državam, v katerih smo se nahajali, ki so jih zahtevale pod zakonsko prisilo. Smo pa s težavo, a z največjim prepričanjem in s srčno predanostjo radi plačevali ne-denarne davke, ko smo nenehno skrbeli za svoj jezik in za svojo kulturo, s katero smo se ohranili do danes in z njo zremo v prihodnost. Ne-denarne davke smo plačevali in še plačujemo doma in po svetu (kajti domovina ni prostor), v zamenjavo pa mnogokrat ne prejmemo nobenih materialnih storitev, le zadoščenje imamo, da se lahko trudimo za slovenske vrednote.  

Končno se pa pomanjkljivosti naše predsednice kažejo tudi v nerazumevanju tega, kaj pomeni biti Slovenec po srcu in duši v tujem okolju. Omemba plačevanja davkov v njenem kabinetu je strel v prazno oz. vstran. Ona bi morala govoriti kot Slovenka sorojakom Slovencem, ne Slovencem, ki so državljani tuje države. Menim, da bi se jim morala približati in govoriti iz srca do srca ter s tem presegati državne meje, ki so pač take, kot so danes, tako kot so kdaj bile drugačne. Ko je rekla, da je njihova domovina Italija, jih je po mojem mnenju lahko celo užalila. To bi bilo sklepati po reakciji, ko je predstavnik vseh skupnosti zapisal, da je njihova domovina »samo« Republika Slovenija, češ, le ta in nobena druga, da bo jasno. 

Pomanjkljivosti predsednice republike Pirc Musarjeve se kažejo tudi v nerazumevanju tega, kaj pomeni biti Slovenec po srcu in duši v tujem okolju.

Ideološka internacionalistična struja, ki ji naša predsednica že od nekdaj in tudi danes pripada (saj je ni nikoli preklicala ne z besedami ne z dejanji), nikoli ni simpatizirala s Slovenci zunaj meja. Seveda, nekoliko drugačni s(m)o. Predvsem pa, nikoli nis(m)o bili pod definitivno kontrolo nekdanje »polpretekle« oblasti v matici, čeprav je ta to nenehno poskušala pridobiti z različnimi (ne)uspehi.

Skoraj razumljivo je, da je med politiki in voditelji, ki izhajajo iz tega bazena, malo ali nič domovinskega čuta. Zanima jih samo oblast. Toda gospa bi že kot pravnica morala biti na to problematiko bolj pozorna, kaj šele kot predsednica. Zdaj se je verjetno nekaj naučila, a ne od mene, temveč od svojih rojakov tržaških in goriških Slovencev, ki so ji podčrtano povedali, da je njihova domovina samo Republika Slovenija.

 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike