Kako Alenka Bratušek z Anisom Ličino preganja kristjane zaradi prejema obhajila

20. oktobra, je vlada z odlokom prepovedala izvajanje vseh verskih obredov z verniki. Epidemiološka slika je bila in je še vedno enostavno tako slaba, da je bilo treba omejiti vse stike oz. dihanje istega zraka, četudi ob bogoslužju.

Ločitev Cerkve in države

Ne glede na to, kaj si kdo misli o verskih obredih, poseg vanje ali njihova prepoved je velika stvar. V več liberalnih zahodnih demokracijah so ustavna ali vrhovna sodišča tudi razsojala, da so bile takšne prepovedi celo v nasprotju z ustavo. S tistim ustavnim določilom, ki ga imajo naši levičarji sicer vselej pripravljenega na koncu jezika: »Da sta Cerkev in država ločeni.«



Ob tokratnem nevarnem "posegu" države v delovanje Cerkve, ki ga sodišča v tujini razumejo kot neustavnega, sem pogrešal glasove, ki bi zaščitili sicer tako sveto ločnico, ki jo sicer tolmačijo kot izločitev Cerkve iz države.

Tako verniki kot duhovniki smo ukrep prepovedi spričo okoliščin sprejeli z razumevanjem. Šele prejšnji teden je škofovska konferenca, verjetno opogumljena s sodbami iz tujine, spoznala, da bi omejevanje verskih obredov lahko predstavljalo nevaren precedens omejevanja v prihodnje in da je vloga duhovnika po svoje zelo podobna vlogi zdravnika. Če uporabim besede župnika, ki ga zelo cenim: »Duhovniki smo zdravniki za dušo. Ko sem prišel v bolnišnico k bolni župljanki, so mi rekli, da so obiski prepovedani. Pa sem jim rekel – saj nisem obisk, jaz sem osebje – in so me spustili notri.«

Duhovna hrana tudi v epidemiji

V zavedanju pomena zagotavljanja hrane duhovno sestradanemu narodu župnije in škofije iščejo različne načine. Pogost je prenos svete maše prek spleta in možnost osebnega prejema svetega obhajila ali spovedi. Za kristjana je obhajilo duhovna hrana in srečanje z živim Bogom, spoved pa dejanje osebne dušne higiene. Zakramenta, ki ju redno potrebuje za svoje duhovno življenje. Spadata pod »nujne dejavnosti«, podobno kot nakup hrane in higienskih pripomočkov za telo.

Skozi celotno obdobje epidemije sem redko videl, da bi se kje ukrepov zoper njeno širjenje držali bolj dosledno kot v Cerkvi. Druženja po maši sem morda ne sodijo, a cerkve so zagotavljale razdaljo med verniki, maske so bile stalnica še poleti, ko jih drugje skoraj ni bilo več videti. Zdaj, ko obstaja le možnost obhajanja obhajila, pa se ljudje najavljajo za termin in prihajajo posamezno, če pa se že zgodi, da jih pride k cerkvi več naenkrat, striktno držijo varnostno razdaljo.

Skozi celotno obdobje epidemije sem redko videl, da bi se kje ukrepov zoper širjenje epidemije držali bolj dosledno kot v Cerkvi.

Vohunska naveza Anisa Ličine in Alenke Bratušek

Da bi zagotovili še manj dihanja izdihanega zraka drugih ljudi, nekateri duhovniki obhajilo delijo zunaj. Na tretjo adventno nedeljo tudi župnik v župniji Ljubljana – Šentvid. Delitev obhajila je iz avtomobila očitno skrivaj snemal kontroverzni protestnik Anis Ličina, ki sicer reporterjem s protivladnih protestov svetuje, da nosijo oznake RTV Slovenija, da se izognejo tepežu, nedavno pa je zaradi suma hujskanja k upiranju policija pri njem izvedla hišno preiskavo.

Posnetek je nato objavil na svojem Facebook profilu, kjer se je spraševal, ali so maše po novem dovoljene, če odloki za Cerkev ne veljajo in tem »druženjem« pripisoval krivdo za veliko število okužb.

Iz posnetka je sicer razvidno, da gre za obhajilo in ne za mašo, da so k obhajilu ljudje prihajali ločeno, v majhnih skupinah od ene do štirih oseb, pri čemer lahko sklepamo, da gre za člane istega gospodinjstva. Med seboj so držali več kot tri metre varnostne razdalje ter pazili, da se med njimi ni prihajalo do osebnega stika. Iz posnetka sicer ni razvidno, a šentviški župljani so nam potrdili, da si njihov župnik pred deljenjem obhajila vselej razkuži roke in obhajilo deli le na roke.

Če pretepaškemu protestniku oprostimo, da ne loči svete maše od osebnega prejema svetega obhajila, je to težje razumljivo za nekdanjo predsednico vlade, Alenko Bratušek. Ta je iz posnetka, ko je k obhajilu pristopila štiričlanska družina, naredila več zajemov slike, ter jih tako izrezala, da se ne vidi, da je za njimi prazen prostor, s čimer ustvari vtis strnjene kolone ljudi.

Zraven je pripisala: "Za nadkoalicijsko stranko #RKC prepovedi ne veljajo! #Prvorazredni." Kot nekdanja premierka bi morala vedeti, kakšni so ukrepi. Če si je ogledala posnetek, iz katerega je izrezala slike za politikantsko nabiranje točk z napadanjem Katoliške Cerkve, bi tudi morala opaziti, da ni bil kršen noben ukrep.

Napad na vernike za pridobivanje poceni političnih točk - znan recept Alenke Bratušek

Namen objave je jasen. Ustvariti občutek, (četudi s prikrojenimi fotografijami), da ima Cerkev pod desno-sredinsko vlado privilegiran status in ne spoštuje ukrepov. Očitno je spoznala, da ji javnomnenjske ankete kažejo slabo in da če bi scenarij rušenja Janševe vlade uspel, koalicija z Damijanom ali Erjavcem ni najverjetnejša ali posebej stabilna opcija. Bistveno verjetneje je, da bi vsaj ena stranka v prepričanju, da bo tako iztržila več, koalicijo sabotirala in državo poslala na volitve.

Alenka se je tako poslužila svoje klasične strategije sovraštva do Cerkve, ki ji je vstop v parlament proti pričakovanjem zagotovil že dvakrat. Spomnimo se, kako je še kot predsednica vlade v odhajanju k papežu tožarila slovenske škofe, ker so dvomili v pravičnost obsodbe Janeza Janše, ki je potem padla na ustavnem sodišču. Leta 2017 je neuspešno skušala spremeniti zakon o denacionalizaciji, da bi protiustavno škodovala 0,5 % tedaj še nerešenim upravičencem postopkov, med katerimi je bila tudi Katoliška cerkev. Leta 2019 pa je zbirala podpise za spremembo ustave, s katero bi zaobšla odločbo ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol.

Vsi trije poskusi so približno tako klavrno propadli, kot njena kandidatura za evropsko komisarko. A s svojimi objavami ustvarja kulturo vohunjenja in ovajanja. Kulturo strahu in sovraštva. Kulturo, ki daje potuho tistim, ki ukrepov ne spoštujejo tako, da blati tiste, ki jih, a pri tem uveljavljajo tudi svojo ustavno zagotovljeno versko svobodo. Na žalost obstaja tistih 4-5 % volivcev, ki takšno obnašanje nagradijo s ponovno izvolitvijo v Državni zbor.

Lepo bi bilo, če bi za nabiranje političnih točk uporabljala lastne uspehe namesto sejanja sovraštva. Lepo bi bilo tudi, če bi bila pri skrbi za spoštovanje ukrepov zoper pandemijo vselej tako skrbna, kot je pri preganjanju prejema obhajila. Za začetek bi na svoj telefon lahko namestila aplikacijo #OstaniZdrav. A medtem ko se izgovarja na strah, da bi ji prek aplikacije sledil notranji minister, sama v svojih objavah uporablja material, pridobljen s sledenjem običajnih državljanov.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta: