Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih

POSLUŠAJ ČLANEK

Pred vladnim poslopjem se je danes zbrala množica protestnikov na shodu dela sindikatov javnega sektorja. Zahtevajo uskladitev plač z inflacijo, odpravo plačnih nesorazmerij in novo plačno lestvico. 

Protestniki skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so se danes zbrali na Trgu Republike in se od tam odpravili proti Gregorčičevi ulici pred sedež vlade. Zbrane so nagovorili tudi predsedniki sodelujočih sindikatov.

Razlog za shod so neizpolnjena pričakovanja sindikatov glede prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij. Uskladitev plač z inflacijo je po navedbah Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenija nujen ukrep, saj zaradi visoke rasti cen, zlasti hrane in energentov, ki najbolj vplivajo na tiste z najnižjimi plačami, ne morejo dopustiti realnega padanja plač. 

Shod, ki so se ga med drugimi udeležili sindikati poklicnih gasilcev, državnih organov, ministrstva za obrambo, policistov (SPS), RTV Slovenija, zaporniških delavcev, centrov za socialno delo in UKC Ljubljana, so v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja napovedali, ko še ni bilo znano, da se bodo pogajanja v tem tednu nadaljevala. 

Foto: Boštjan Podlogar/STA

Čeprav so v sredo, ko so se drugič pogovarjali o uskladitvi plač z inflacijo, nekoliko zbližali stališča, je vladna stran vztrajala pri prvotnem predlogu, ki za sindikate ni sprejemljiv. Zato ocenjujejo, da je bila odločitev za shod prava. Sami so sicer na zadnjem srečanju podali predlog, da bi se plače z marcem uskladile v vrednosti 95 odstotkov inflacije v letu 2023. 

Ob napovedani inflaciji, ki bo tudi letos presegla pet odstotkov, vlada predlaga zgolj 40-odstotno uskladitev z inflacijo oz. 2,2-odstotni dvig vrednosti plačnih razredov in se glede tega tudi na zadnjih pogajanji v sredo "ni premaknila niti za milimeter," je dejal Počivavšek. "To je sramota, to je odnos do javnih uslužbencev, na katere računa vsakič, ko pride do naravne nesreče, do epidemije ali kakršnekoli druge krize," je dodal.

V pogajalski skupini sindikatov pričakujejo, da se bo implementacija novega plačnega sistema začela najpozneje s 1. januarjem 2025 in končala do izteka mandata aktualne vlade, torej do konca junija 2026. Ob tem je njihova zahteva, da na novi plačni lestvici ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, nesorazmerja v osnovnih plačah pa se bodo odpravila na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018. A ob tem nove datume vežejo na pogoj, da se plače uskladijo z inflacijo. 

Foto: Boštjan Podlogar/STA

Kaj pravi statistika

Kot lahko razberemo iz podatkov SURS, se je povprečna bruto plača od leta 2015 zvišala za oba sektorja, a medtem ko je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju leta 2015 znašala 82,6 % povprečne bruto plače v javnem sektorju, je leta 2022 znašala 85,5 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je tako z 1.859 evrov leta 2015 dvignila na 2.430 evrov leta 2022, povprečna bruto plača v zasebnem sektorju pa z 1.536 evrov leta 2015 na 2.077 evrov leta 2022.

Povprečna bruto plača, javni in zasebni sektor. Vir: SiStat

 

Število zaposlenih v javnem sektorju se od leta 2005 ni bistveno spremenilo. Najnižjo vrednost (228 tisoč) je doseglo leta 2014, od takrat pa se je zopet dvignilo na trenutno največje število, 246 tisoč zaposlenih. Najnižjo vrednost je enako leta 2014 doseglo število zaposlenih v zasebnem sektorju, a tu so nihanja bolj izrazita. 

Število zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Vir: SiStat
Če se število zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih 18 letih ni bistveno povečalo, pa je znotraj tega močno poraslo število zaposlenih v sektorju država. Iz 147 tisoč v letu 2005 na 184 tisoč letošnjega septembra, pri čemer je številka rasla ne glede na barvo oblasti.


Državni izdatki, namenjeni za zaposlene v javnem sektorju, se medtem že od leta 1995 nenehno višajo, z izjemo obdobja med letoma 2011 in 2014. Leto 2014 je hkrati tudi leto, ko je bilo število zaposlenih v javnem sektorju najnižje od leta 2005. A medtem ko se je število zaposlenih v javnem sektorju od takrat zvišalo le za 18 tisoč, so izdatki, namenjeni za plače, poskočili v nebo. Medtem ko je število zaposlenih vrnilo na podobno raven kot leta 2005, enakega ne moremo reči za izdatke za plače. Glede na izdatke za plače pa zlasti izstopata sektorja izobraževanja in zdravstva, kjer so nihanja tudi najbolj izrazita.

Državni izdatki za sredstva za zaposlene po posameznih izbranih sektorjih. Vir: SiStat

 

Korupcija in sprenevedanje 

Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, je na današnjem shodu poudaril pomen korupcije v naši državi.  

“Dva dneva nazaj je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije povedal, da tri milijarde, torej slaba četrtina državnega proračuna, pristane v zasebnih žepih. Zakaj nimamo plač? Zaradi tega, ker se iz državnega proračuna vsako leto določene ekonomsko politične skupine mastijo na naš račun /.../, lopovi so vsepovsod med nami. To je neka rakava maligna tvorba, ki se ji reče teta korupcija.” 

Opozoril je, da je korupcija pri nas vseprisotna, večina pa nima poguma, da bi nanjo pokazala, saj obstaja praksa, da tistega, ki pokaže na tatu, primejo. “Ko sem pokazal na skorumpiranega uradnika, sem takoj za vrat dobil policijo,” je dejal. 

"Naše plače spodjeda inflacija, razžira pa jih tudi kozmični dež. Kozmični dež vladnega sprenevedanja, kozmični dež vladne brezbrižnosti, kozmični dež vladnega podcenjevanja, kozmični dež vladnega zavlačevanja, kozmični dež vladnega prelamljanja vladnih obljub in zavez, kozmični dež vladnega zavajanja. Tega je dovolj," pa se je ob nedavni zaplet pri glasovanju v državnem zboru v svojem nagovoru obregnil Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata.

"Gospodje in gospe milijonarji iz vladne palače, prizemljite se! Sestopite iz kozmične sfere odtujenosti od ljudi in se soočite z realnostjo, v kateri živi in životari 190.000 javnih uslužbencev," je dodal. 

"Dovolj imamo ignorantskega odnosa vlade pri sprejemanju kadrovskih standardov in normativov, zakonodaje o specialnih znanjih. Dovolj imamo ignorantskega odnosa direktorjev javnih zavodov, ki napredovanja razumejo vsak po svoje. Zato zahtevamo takojšnjo odpravo krivičnih plačnih anomalij in nesorazmerij plačnega sistema, ki se zaradi parcialnih kopičijo že od njegove implementacije," pa je dejal predsednik sindikata Kliničnega centra Ljubljana, Vladimir Lazić.  

Na shodu je bilo med drugim videti napise, kot je "Kr en sekretar v vladi RS 5.000 €, poklicni gasilec pa na minimalcu. Naj plešemo, da dobimo več?"

Na ministrstvu ne vidijo razlogov za shod

Po poročanju RTV so z ministrstva za javno upravo sporočili, da je shod legitimno orodje sindikalnega boja, a razloge zanj težko sprejmejo. Pogajanja potekajo, obe strani se trudita najti kompromisno rešitev glede usklajevanj vrednosti plačnih razredov plačne lestvice z inflacijo v letu 2024.

Kot so spomnili, je minister za finance v funkciji ministra za javno upravo Klemen Boštjančič po ponedeljkovi seji pogajalske komisije dejal, da vladna stran ocenjuje pogajanja kot konstruktivna in je sindikatom predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici naslednjega leta. To pomeni, da bi se vse plače javnih uslužbencev v naslednjem letu zvišale. Za začetek uveljavitve odprave plačnih nesorazmerij in novega plačnega sistema pa so predlagali začetek leta 2025 zaradi nujne sanacije škode po poplavah.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27