Kaj se glede civilne družbe lahko desnica nauči od Orbana in kako levica te nauke uporablja že 30 let

Eden izmed faktorjev, ki je prispeval k veliki zmagi Gibanja svoboda in relativnemu porazu strank desne sredine, čeprav so sicer zbrale več glasov kot na prejšnjih volitvah, je huda neuravnoteženost na področju civilne družbe v Sloveniji.

Posebej se je to pokazalo pri referendumu o vodah, ko na vladni tribuni, čeprav je zakon o vodah prinašal več reda v gradnjo ob vodotokih, ni bilo mogoče najti niti enega ekološkega društva ali organizacije. Po drugi strani se je pomemben del civilne družbe v času družinskih referendumov aktiviral v korist zaščite družinske zveze. Rezultata na referendumih sta bila bistveno drugačna.

Nezanemarljivo vlogo v obeh primerih je igrala civilna družba, kjer pa na večini področij na konservativnem oz. pogojno rečeno desnosredinskem polu zeva globoka praznina. S podobno situacijo se je na Madžarskem pred leti soočil Viktor Orban, njegove prijeme pa že več kot 30 let uporablja slovenska levica.

Leta 2002 se je zaključeval prvi mandat Viktorja Orbana in njegove stranke Fidesz na čelu madžarske vlade. Kljub objektivno sorazmerno uspešnemu mandatu so na volitvah zmagali socialisti. Ugotovitev notranje analize je pokazala, da je bil za poraz ključen sovražen odnos medijev in dejstvo, da je družba, ki je bila povezana z nekdanjim komunističnim režimom, finančno dobro stoječa in organizirana, del družbe, ki pa ni bil del preteklega režima, pa je bil brez kapitala, infrastrukture in povsem nepovezan. Na volitvah ni bila pomembna uspešnost vlade, ampak zmožnost nagovarjanja volivcev.

Ljudi so vključili v Državljanske kroge

Slab mesec dni po volilnem porazu je Orban državljane pozval k organizaciji državljanskih krogov ljudi s skupnimi vrednotami, ki bi se ukvarjali z lokalnimi problemi in izzivi. Izzivi, ki niso v domeni visoke politike, ampak lahko ljudje nanje vplivajo sami. Orban je prek svoje stranke oblikoval platformo, ki je povezovala različne akterje, ki so delovali vsak na svojem področju. Vsaki iniciativi so omogočili podporo, hkrati pa ji prepustili veliko mero avtonomije.

Na ta način so pridobili ogromno politično neopredeljenih ljudi, ki so sodelovali v družbenih aktivnostih. V 10 milijonski Madžarski je na tak način nastalo 7.000 organizacij, mnoge izmed njih povsem neformalne, pogoj za sodelovanje pa ni bilo članstvo v stranki.

Šlo je tako za skupine, ki so organizirale politične sestanke, do povsem praktičnih skupin, ki so organizirale varstvo otrok, pomoč družinam, dogodke ter športne, kulturne in druge aktivnosti. Skupne so jim bile le temeljne vrednote, krovna organizacija pa jim je nudila določeno podporo v njihovih aktivnostih in z njimi delila dobre prakse. Voditelji teh »državljanskih krogov« so se tako uveljavili kot lokalni voditelji in so bili kot taki kasneje tudi prepoznani kot kredibilni kandidati.

Šele po več letih je Orban člane državljanskih krogov povabil, da se mu pridružijo v stranki, čemur so se mnogi odzvali, mnogi pa so ostali neodvisni. Stranka je tako pridobila izkušene aktiviste, z aktivnim sodelovanjem s temi civilno-družbenimi organizacijami pridobila tudi vpogled v realne potrebe in želje ljudi ter vzpostavila stik tudi z ljudmi, ki se sicer niso aktivno zanimali za politiko.

Po porazu leta 2002 je sicer Fidesz potreboval 8 let, da je vzpostavil civilno-družbeno in medijsko strukturo, ki je bila potrebna, da je nato leta 2010 zmagal na volitvah, nato pa osvojil štiri zaporedne mandate za vodenje vlade, ki jo vodijo še danes.

ZSMS model uporabila še pred Orbanom

V Sloveniji imamo podoben zgled, kot ga je naredil Viktor Orban leta 2002. Že leta 1986 je Zveza socialistične mladine Slovenije organizirala kongres, na katerem je začrtala, institucionalizirala ter zagotovila materialno osnovo za delovanje civilne družbe, ki deluje kot podpora levi politiki.

Zavedajoč se pomena obvladovanja civilne družbe v spremenjenih političnih razmerah so že tedaj pripravili temelj za razvoj civilne družbe, ki bo utemeljena na vrednotah, ki podpirajo levičarsko politiko. Kot izhaja iz dokumentov, so se ukvarjali tako z zagotavljanjem fizičnih prostorov in materialnih sredstev za delovanje kot tudi z ideološkimi in povsem konkretnimi smernicami za posameznike in skupine, na katerih so utemeljene njihove skupine.

Svoje delovanje so zastavili zelo podobno kot Fidesz z državljanskimi krogi s tem, ko so ljudi pozvali, da organizirajo koncerte alternativne glasbe, zasedejo zaklonišča po blokih in v njih organizirajo srečanja in vaje, ustanavljajo mladinske klube, sodelujejo pri vzpostavitvi mladinskega radia ali študentske redakcije v lokalnih časopisih, pri čemer so jasne tudi vrednostne usmeritve, ki jih ti posamezniki in ekipe zavzemajo.

Prav na tej osnovi, ki se je kasneje tudi uspešno priključila na radodarna javna sredstva, je nastala razvejana civilna družba, ki jasno ohranja tudi temeljno politično usmeritev. Šest let po kongresu, kjer so zastavili prej omenjene usmeritve, je Liberalna demokracija Slovenije, naslednik ZSMS, prevzela oblast, kjer je ostala skoraj neprekinjeno 12 let, po štiriletni prekinitvi prve Janševe vlade pa so izvedenke novih obrazov, ki se prav tako ideološko napajajo pri ZSMS, vladale večino časa po letu 2008.

O situaciji slovenskih nevladnih organizacij in njihove ideologije je nedavno spregovorila tudi folozofinja in psihoanalitičarka dr. Nina Krajnik v oddaji Intervju na TV Slovenija: