Kaj kronanje Karla III. pomeni za krščansko Britanijo?
POSLUŠAJ ČLANEK
V soboto se bo po več kot sedemdesetih letih v Westminstrski opatiji v Londonu ponovno zgodilo kronanje britanskega monarha, ki pa bo v sam obred dobilo nekatere spremembe, zlasti glede odnosa do ostalih ver.
Opatija je prizorišče kronanja že celo tisočletje, prav tako daleč nazaj pa sega tudi sam obred, ki kljub določenim spremembam še vedno ohranja nekatere originalne elemente. Ti izvirajo iz krščanstva, tako kot obred v celoti, saj je britanska monarhija uradno še vedno utemeljena in legitimirana z Božjo milostjo. V triurnem in izrazito bogatem dogodku pred sedmimi desetletji je kraljica Elizabeta II. na svojo glavo prejela krono od najvišjega duhovnega voditelja v državi, canterburyjskega nadškofa. Slednji je takrat, leta 1953, duhovno vodil veliko večino angleškega, kar pomeni tudi britanskega prebivalstva, ki je takrat nesporno pripadalo Anglikanski cerkvi, katere poglavarka je kraljica s kronanjem postala, udeležba na nedeljskem bogoslužju ter vera v Boga pa sta bili norma.
Od takrat je britanska družba doživela velike spremembe. Novi kralj Karel III., ki se je na svojo vlogo pripravljal celo svoje življenje do visoke starosti, a je že bil prisoten na kronanju svoje mame, je v tem času doživel še vedno stopnjujoče se masovno priseljevanje iz nekrščanskih dežel ter močan trend sekularizacije. Posledično bo tokrat na dan kronanja zgolj nekaj manj kot polovica Združenega kraljestva pripadala katerikoli krščanski cerkvi, Anglikanska cerkev pa ne dosega večine niti v sami Angliji in ji do konca stoletja glede na številke celo napovedujejo izumrtje. Anglikanskega bogoslužja se redno udeležuje manj kot odstotek prebivalstva, kar je manj od nekaterih drugih, uradno manjših cerkva oz. religij, kot sta katolištvo ali islam.
Karel je ob tem že leta 1994 v dokumentarcu o njem povedal, da si želi spremeniti naziv »branitelj vere« (Defender of the Faith), ki so ga prejemali njegovi predhodniki od ustanovitelja Anglikanske cerkve Henrika VIII. pa do njegove mame Elizabete II. Nanaša se na specifično, protestantsko vero Anglikanske cerkve, ki jo je monarh dolžan braniti nad ostalimi. On pa si je želel biti razumljen kot »branitelj ver« (»Defender of Faith«), torej vere svojih podanikov na splošno. S tem je povzročil veliko kontroverznosti, saj je s tem za mnoge izdal religijo, ki je uradna angleška, in s tem povezano narodno identiteto.
Mnoge, ki so do njegove zamisli bili zadržani, je pomiril s tem, ko se je po smrti svoje mame razglasil za »zavezanega anglikanca« in s tem nacionalni cerkvi ni odrekel osrednje vloge. Na koncu se je odločil, da bo ohranil tudi naziv branitelja (anglikanske) vere. Vendar pa vseeno še naprej vztraja pri zamisli. Okoli tridesetim verskim voditeljem je kmalu po nastopu na prestol v Buckinghamski palači naznanil: "Vedno sem mislil, da je Velika Britanija 'skupnost skupnosti'. Zaradi tega sem razumel, da ima suveren še dodatno dolžnost, ki je sicer manj formalno priznana, vendar jo je treba nič manj vestno izpolnjevati. Dolžnost je zaščititi raznolikost naše države, vključno z varovanjem prostora za vero in njeno prakticiranje prek religij, kultur, tradicij in prepričanj, h katerim nas kot posameznike usmerjajo naša srca in misli. Ta raznolikost ni zapisana le v zakonih naše države, temveč jo zapoveduje tudi moja lastna vera."
Kralj je tako našel vmesno pot, kjer Anglikanska cerkev ostaja uradna državna cerkev ter on njen poglavar, hkrati pa bodo aktivneje v družbo vključene ostale veroizpovedi. V svojem kronanju si je zamislil, da bi pri obredu sodelovali predstavniki številnih ver. Vendar tako radikalno v tisočletni krščanski obred ni mogel poseči. To bi pomenilo radikalno spremembo anglikanske liturgije, ki ne omogoča, da bi bile v njej sinkretistične primesi drugih ver. Kronanje bo po besedah canterburyjskega nadškofa Justina Welbyja globoko versko obredje, ki bo "predvsem dejanje krščanskega bogoslužja". Za zagrinjalom bodo novemu vladarju na glavo, roke in srce nanesli sveto olje, posvečeno v Jeruzalemu, kot simbol njegove božanske pravice do vladanja.
Tako ostaja tudi kraljeva prisega, ki je krščanska, nespremenjena. Karel III. je lahko dosegel le nov uvod v prisego, ki ga bo prebral canterburyjski nadškof in se bo med drugim glasil: »Cerkev, ustanovljena z zakonom, za katero boste prisegli, da jo boste ohranjali /.../ si bo prizadevala spodbujati okolje, v katerem lahko svobodno živijo ljudje vseh veroizpovedi in prepričanj«. Poleg tega bodo ob koncu bogoslužja pozdrav kralju soglasno izrekli judovski, hindujski, sikhovski in muslimanski predstavniki.
Spremembe, ki prihajajo s Karlom III. v odnosu do Anglikanske cerkve na eni in drugih ver na drugi strani, mnogi razumejo kot edini način, da se britanska monarhija ohrani. Celotna ceremonija bo nedvomno odražala večjo raznolikost, ki je danes v Združenem kraljestvu dejstvo. Obenem bodo številni Britanci na ulicah po Otoku vzklikali »Not my king« (»To ni moj kralj), saj sta nasprotovanje monarhiji in podpora vzpostavitvi republike morda na najvišji stopnji v angleški in britanski zgodovini. Slednje izhaja delno iz povezovanja monarhije z imperializmom in kolonializmom, v katerem so imeli avtohtoni Britanci ter Anglikanska cerkev vzvišeno mesto v družbi.
https://twitter.com/Britain_People/status/1652704109852520449
Poleg tega se kritike nanašajo tudi na domnevno preveliko zapravljanje za tovrstne dogodke, ki jih mnogi razumejo kot neupravičen prestiž. Kralj Karel je z organizatorji tako prilagodil tudi ceremonijo, ki bo bistveno krajša, kot jo je imela njegova mati. Trajala naj bi le kakšno uro, povabljenih je bilo manj ljudi, pot po ulicah bo krajša, dejanski celoten strošek pa sicer morda ne bo znan nikoli. Vsekakor novi kralj pomeni novo obdobje, kjer se bodo spremembe v družbi poznale na njegovi vladavini, ki verjetno odpira pot za spremembe tudi za njegove naslednike; ti bodo verjetno, v kolikor ostanejo na prestolu, primorani najti skromnejšo in jasno inkluzivno obliko monarhije, podobno, kot jo imajo ostale evropske kraljevine.
https://twitter.com/BCestnik/status/1654514773327765504
Ena najstarejših tradicij na svetu, ki je v esenci krščanska
Opatija je prizorišče kronanja že celo tisočletje, prav tako daleč nazaj pa sega tudi sam obred, ki kljub določenim spremembam še vedno ohranja nekatere originalne elemente. Ti izvirajo iz krščanstva, tako kot obred v celoti, saj je britanska monarhija uradno še vedno utemeljena in legitimirana z Božjo milostjo. V triurnem in izrazito bogatem dogodku pred sedmimi desetletji je kraljica Elizabeta II. na svojo glavo prejela krono od najvišjega duhovnega voditelja v državi, canterburyjskega nadškofa. Slednji je takrat, leta 1953, duhovno vodil veliko večino angleškega, kar pomeni tudi britanskega prebivalstva, ki je takrat nesporno pripadalo Anglikanski cerkvi, katere poglavarka je kraljica s kronanjem postala, udeležba na nedeljskem bogoslužju ter vera v Boga pa sta bili norma.
Od takrat je britanska družba doživela velike spremembe. Novi kralj Karel III., ki se je na svojo vlogo pripravljal celo svoje življenje do visoke starosti, a je že bil prisoten na kronanju svoje mame, je v tem času doživel še vedno stopnjujoče se masovno priseljevanje iz nekrščanskih dežel ter močan trend sekularizacije. Posledično bo tokrat na dan kronanja zgolj nekaj manj kot polovica Združenega kraljestva pripadala katerikoli krščanski cerkvi, Anglikanska cerkev pa ne dosega večine niti v sami Angliji in ji do konca stoletja glede na številke celo napovedujejo izumrtje. Anglikanskega bogoslužja se redno udeležuje manj kot odstotek prebivalstva, kar je manj od nekaterih drugih, uradno manjših cerkva oz. religij, kot sta katolištvo ali islam.
"Branitelj vseh ver"
Karel je ob tem že leta 1994 v dokumentarcu o njem povedal, da si želi spremeniti naziv »branitelj vere« (Defender of the Faith), ki so ga prejemali njegovi predhodniki od ustanovitelja Anglikanske cerkve Henrika VIII. pa do njegove mame Elizabete II. Nanaša se na specifično, protestantsko vero Anglikanske cerkve, ki jo je monarh dolžan braniti nad ostalimi. On pa si je želel biti razumljen kot »branitelj ver« (»Defender of Faith«), torej vere svojih podanikov na splošno. S tem je povzročil veliko kontroverznosti, saj je s tem za mnoge izdal religijo, ki je uradna angleška, in s tem povezano narodno identiteto.
Mnoge, ki so do njegove zamisli bili zadržani, je pomiril s tem, ko se je po smrti svoje mame razglasil za »zavezanega anglikanca« in s tem nacionalni cerkvi ni odrekel osrednje vloge. Na koncu se je odločil, da bo ohranil tudi naziv branitelja (anglikanske) vere. Vendar pa vseeno še naprej vztraja pri zamisli. Okoli tridesetim verskim voditeljem je kmalu po nastopu na prestol v Buckinghamski palači naznanil: "Vedno sem mislil, da je Velika Britanija 'skupnost skupnosti'. Zaradi tega sem razumel, da ima suveren še dodatno dolžnost, ki je sicer manj formalno priznana, vendar jo je treba nič manj vestno izpolnjevati. Dolžnost je zaščititi raznolikost naše države, vključno z varovanjem prostora za vero in njeno prakticiranje prek religij, kultur, tradicij in prepričanj, h katerim nas kot posameznike usmerjajo naša srca in misli. Ta raznolikost ni zapisana le v zakonih naše države, temveč jo zapoveduje tudi moja lastna vera."
Kralj je tako našel vmesno pot, kjer Anglikanska cerkev ostaja uradna državna cerkev ter on njen poglavar, hkrati pa bodo aktivneje v družbo vključene ostale veroizpovedi. V svojem kronanju si je zamislil, da bi pri obredu sodelovali predstavniki številnih ver. Vendar tako radikalno v tisočletni krščanski obred ni mogel poseči. To bi pomenilo radikalno spremembo anglikanske liturgije, ki ne omogoča, da bi bile v njej sinkretistične primesi drugih ver. Kronanje bo po besedah canterburyjskega nadškofa Justina Welbyja globoko versko obredje, ki bo "predvsem dejanje krščanskega bogoslužja". Za zagrinjalom bodo novemu vladarju na glavo, roke in srce nanesli sveto olje, posvečeno v Jeruzalemu, kot simbol njegove božanske pravice do vladanja.
Tako ostaja tudi kraljeva prisega, ki je krščanska, nespremenjena. Karel III. je lahko dosegel le nov uvod v prisego, ki ga bo prebral canterburyjski nadškof in se bo med drugim glasil: »Cerkev, ustanovljena z zakonom, za katero boste prisegli, da jo boste ohranjali /.../ si bo prizadevala spodbujati okolje, v katerem lahko svobodno živijo ljudje vseh veroizpovedi in prepričanj«. Poleg tega bodo ob koncu bogoslužja pozdrav kralju soglasno izrekli judovski, hindujski, sikhovski in muslimanski predstavniki.
Prihodnost monarhije
Spremembe, ki prihajajo s Karlom III. v odnosu do Anglikanske cerkve na eni in drugih ver na drugi strani, mnogi razumejo kot edini način, da se britanska monarhija ohrani. Celotna ceremonija bo nedvomno odražala večjo raznolikost, ki je danes v Združenem kraljestvu dejstvo. Obenem bodo številni Britanci na ulicah po Otoku vzklikali »Not my king« (»To ni moj kralj), saj sta nasprotovanje monarhiji in podpora vzpostavitvi republike morda na najvišji stopnji v angleški in britanski zgodovini. Slednje izhaja delno iz povezovanja monarhije z imperializmom in kolonializmom, v katerem so imeli avtohtoni Britanci ter Anglikanska cerkev vzvišeno mesto v družbi.
https://twitter.com/Britain_People/status/1652704109852520449
Poleg tega se kritike nanašajo tudi na domnevno preveliko zapravljanje za tovrstne dogodke, ki jih mnogi razumejo kot neupravičen prestiž. Kralj Karel je z organizatorji tako prilagodil tudi ceremonijo, ki bo bistveno krajša, kot jo je imela njegova mati. Trajala naj bi le kakšno uro, povabljenih je bilo manj ljudi, pot po ulicah bo krajša, dejanski celoten strošek pa sicer morda ne bo znan nikoli. Vsekakor novi kralj pomeni novo obdobje, kjer se bodo spremembe v družbi poznale na njegovi vladavini, ki verjetno odpira pot za spremembe tudi za njegove naslednike; ti bodo verjetno, v kolikor ostanejo na prestolu, primorani najti skromnejšo in jasno inkluzivno obliko monarhije, podobno, kot jo imajo ostale evropske kraljevine.
Izbrano za naročnike:
Kako na kronanje Karla III. tudi za svojega vladarja gledajo Škoti
Ljudje so bolni zaradi slabe hrane po akcijskih cenah iz veleblagovnic
Medvrstniško nasilje: kako ravnati, če ga doživlja vaš otrok in kako ga preprečiti
Dr. Perko o vzrokih za strelske pohode otrok: “Gre za stvari, ki prihajajo iz zahodnega sveta, ki je postal povsem dekadenten.”
Kako na kronanje Karla III. tudi za svojega vladarja gledajo Škoti
Ljudje so bolni zaradi slabe hrane po akcijskih cenah iz veleblagovnic
Medvrstniško nasilje: kako ravnati, če ga doživlja vaš otrok in kako ga preprečiti
Dr. Perko o vzrokih za strelske pohode otrok: “Gre za stvari, ki prihajajo iz zahodnega sveta, ki je postal povsem dekadenten.”
https://twitter.com/BCestnik/status/1654514773327765504
Zadnje objave
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Alojzij Šuštar: svetovljansko življenje, domoljubna duša
8. 12. 2024 ob 18:15
Dotik kot temelj človeške povezanosti
8. 12. 2024 ob 15:00
Film: Marija, hči svojega Sina
8. 12. 2024 ob 12:12
Padec sirskega diktatorja Bašarja Al Asada, islamistični uporniki prevzeli oblast
8. 12. 2024 ob 11:42
Življenjski kažipoti
8. 12. 2024 ob 9:00
Kraljica miru vabi k spreobrnjenju
8. 12. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Alojzij Šuštar: svetovljansko življenje, domoljubna duša
8. 12. 2024 ob 18:15
Film: Marija, hči svojega Sina
8. 12. 2024 ob 12:12
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Telovadba zase - vaje za hrbtenico, HSD Črnomelj
17:00 - 18:00
DEC
09
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
DEC
10
Sozvočje svetov: Zahodni veter (predavanje in koncert)
19:30 - 21:00
DEC
10
Video objave
Izbor urednika
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
13 komentarjev
MEFISTO
Tudi pri nas je zelo prisoten rojalizem.
Imamo cesarico, po lastni izjavi prvo po Mariji Tereziji, in imamo zaljubljenega kralja, ki ne ve, kje se ga glava drži.
Imamo pa tudi "očeta kralja", ki iz zatohle Slovenije izganja revolucijo in ki bo zdaj, zdaj, porušil spomenik revoluciji v nekoč slovenski Ljubljani.
BARBARA RAKUN
S čim se Domovina ukvarja,res no,a ni bolj pomembnih tem v Sloveniji?
MEFISTO
Mene pa bolj skrbi, s čim vse se v zvezi z britansko krono ukvarjajo komentatorji Domovine, vključno s teboj.
Kraševka
Mislim, da so Britanci ponosni na monarhijo.
Naš komentator, gospod Grdina je dejal: "Kralj nikako ne more škodovati Britaniji, kvečjemu ji koristi, ko lahko po svetu lobira v prid svoje države. Saj tam (v nasprotju z našim Titom) kralj nima velike moči, ker jo imata predvsem PREDSEDNIK VLADE in parlamenta. Pa vendar KRALJ lahko vzdržuje RAVNOTEŽJE med Levimi in Desnimi".
Naš "Kralj Tito" in njegovi nasledniki pa nočejo ravnovesja in narod samo delijo.
Poglejmo sedaj Golobiste, kako zapravljajo denar za svoje užitke in se izživljajo nad ljudmi, ki ne pripadajo Levici.
Tega v Angliji ni.
Sedanja kronanje je pokazalo, kako upoštevajo pregovor: "Z Bogom začni vsako delo, da bo pravi tek imelo".
Gledala sem to slavje, ki je bilo res mogočno in tudi kralj je prisegal na SVETEM PISMU in tako sklonil glavo pred Bogom.
VELIČASTNO res, je bilo to kronanje.
BARBARA RAKUN
Hahaha,česa ni v Angliji,delitev med ljudmi? Malo bolj spremljaj zadeve,ljudje so nezadovoljni,iste probleme imajo kot pri nas,draginja,priseljenci,boj za preživetje!
Friderik
Kraševka, če bi kaj vedeli o zgodovini ( pa ne ceste nič), ne bi mogli spregledati koliko krvi je prelila ta monarhija. Samo v Indiji jih imajo na vesti ca 100 milijonov, poleg tega, da so jih pokradli vse, kar se je ukrasti dalo. Dijamant v kroni, ki si jo je nadel ta kralj je ukraden v Indiji. Lahko bi ga vrnili, če bi bilo kaj poštenja.
AlojzZ
Krščanska Britanija????
Saj je ni več.
Friderik
Tudi utemeljitel anglikanske cerkve je bil čisto navaden psihopat. Kako lahko z ženo spiš in si deliš radosti, potem ji daš pa glavo odsekat? Tiste, ki ga niso priznali za "papeža" je dal pomoriti; popolnoma nepolitične menihe kartuzijane je " za kazen" izstradal do smrti. In tako dalje. Danes se zgražamo nad Stalinom in Leninom, a so takih psihopatov imeli v Angliji na pretek. Meni se zdi , da je čas, da ta monarhija propade. Le zakaj naj bi se ves svet ukvarjal s tem, kdo vse se bo lahko drenjal tam v katedrali in kaj bo veličanstvo jedlo za zajtrk? Kakšne barve pa je njihova plava kri?
Kraševka
Pa vendar je med povabljenimi tudi naša Musarjeva in njen soprog. Onadva častita krono in tudi rdečo zvezdo. Katera je boljša, pa pokažejo zgodovinska dejstva.
VODA
najbolj enostavno kronanje je imel filip6 v španiji
Stajerska2021
Ta monarhija in kronanje me spominja na monarhijo Tita, ko smo 25. maja morali tekati s štafeto in se je potrošilo ogromno denarja za socialistično-komunistične nastope, sprejeme....
Vsako leto so bili sprejemi štafete, letanje po Jugoslaviji v čast in slavo - Titu - največjemu diktatorju.
Monarhija svinjsko dobro živi in ne plačuje davkov. Vendar ji priljubljenost upada! Le zakaj?
debela_berta
Ma tvoja mama je največji diktator. Ti si pa vsakega 25. Maja veselo mahala in ploskala titu
BARBARA RAKUN
Štajerska,dobro si to komentirala,absolutno se strinjam. Nimam pojma,s čim smo mi v Sloveniji tako povezani z angleško monarhijo,da jim zdaj tu pojemo slavo z različnimi članki? To je preživeto!!!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.