Kaj je Sloveniji poleg uspehov še prineslo predsedovanje Svetu EU?

Konec meseca bo Slovenija tudi uradno zaključila svoje drugo predsedovanje Svetu EU. Ker pa je konec leta v znamenju božično novoletnih praznikov in so evropske ter številne druge institucije zaprte, je že čas tudi za končne ocene.

Sodeč po prvih odzivih bodo te visoke. Slovenija se je v času predsedovanja izkazala s tehnično brezhibnim predsedovanjem, v katerem je dosegla preboje tudi na področjih, kjer so se članice EU že sprijaznile z mrtvim tekom. Takšen primer je denimo spor med Bolgarijo in Severno Makedonijo, zaradi česar slednja ni mogla sodelovati v procesu širitve.

Slovensko predsedovanje so kot uspešno označili tudi najvišji politični predstavniki Evropske unije, v komentarju uredništva pa ugotavljamo, da je s seboj prineslo tudi poraz leve opozicije v očeh mednarodne javnosti in dodobra razkrilo nedemokratično naravo bruseljskega političnega aktivizma.

Predsedujočemu Svetu EU Janezu Janši se je za uspešno predsedovanje zahvalil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Prav tako je odlično sodelovanje in "velikanske uspehe predsedstva" pohvalila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Za uspešno sodelovanje se je Janši zahvalil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in pri tem izpostavil dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev, pohvalil pa je tudi njegovo stalno razpoložljivost.

Za uspešno sodelovanje se je vsem trem zahvalil tudi slovenski premier Janša. Njegova zahvala pa je ob tem šla tudi sopredsedujočima državama v triu, Portugalski in Nemčiji. Kot konkretne dosežke slovenskega predsedstva je Janša izpostavil 21 uspešno končanih trialogov z Evropskim parlamentom, med katerimi so po njegovem mnenju tudi takšni, kjer napredek ni bil pričakovan.

Zanimivo predsedovanje

Slovensko predsedovanje je sicer, tako kot tista pred njim, zaznamovala pandemija covida-19. Mednarodno dogajanje pa je bilo v tem času najbolj razburkano zaradi pribežniške krize na mejah z Belorusijo, dogajanja ob zavezniškem umiku iz Afganistana, rasti cen energentov, pa tudi zaradi grožnje vojne med Rusijo in Ukrajino.

Slovensko predsedstvo se je v času svojega mandata veliko ukvarjalo s temelji za nadaljnjo krepitev odpornosti unije, dogovorom članic glede aktov o digitalnih trgih, nadaljnji krepitvi vloge Evropske agencije za zdravila (EMA) in s prenovo uredbe, ki ureja delovanje Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Kritike bi bile pljuvanje v lastno skledo

V teh dneh končne številke še niso znane, toda vse kaže na to, da je bilo slovensko predsedstvo glede zaprtih zadev med najuspešnejšimi predsedujočimi članicami. To je pravzaprav presenetljivo, saj je večina analitikov pričakovala, da bo Slovenija skupaj s Portugalsko le nekakšen "vezni člen" med mnogo pomembnejšima predsedovanjema Nemčije in Francije.

Še dodatno je v prid po predvidevanju mnogih nepomembnega slovenskega predsedovanja govorilo dejstvo, da so bili dogodki zaradi covidnih razmer močno racionalizirani. Že dolgo pa je znano tudi, da ima Slovenija v Bruslju bistveno manj osebja kot številne primerljive države.

Toda Slovenija je te svoje slabosti pod odličnim vodenjem zunanjega ministra Logarja presegla. Razlog je v tem, da je na podroočjih, kjer ni imela dovolj kompetentnih kadrov, odlično sodelovala z Evropsko komisijo in z njeno pomočjo dosegla bistveno več, kot bi pričakovali.

To je bilo še zlasti očitno v razpravi na podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer je EU enotno zastopal njen podpredsednik Franz Timmermans.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je komisar @TimmermansEU dejal: "Izrekam pohvalo slovenskemu predsedstvu, saj sem se prav zaradi slovenskega predsedstva lahko pogajal v imenu celotne EU."

Hvala, @TimmermansEU in pohvale ekipama #EUatCOP26 in @EU2021SI. pic.twitter.com/99Kt33Qbgn

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 24, 2021

Opozicija kritična zlasti do političnih razmer v Sloveniji

Da sam tehnični vidik predsedovanja ni vprašljiv, se med drugim strinjajo tudi v opoziciji. Tako so se na pogovoru z evropskimi poslanci Francem Bogovičem, Ljudmilo Novak in Tanjo Fajon udeleženci strinjali, da slovensko predsedstvo v Bruslju dela zelo dobro. Je pa Tanja Fajon ob tem ponovno izrazila skrb zaradi neprestanih vprašanj o tem, ali v Sloveniji imamo vladavino prava, kar je po njenem mnenju vrglo senco na celotno slovensko predsedovanje.

Pri tem pa je Bogovič izpostavil, da se je izvajanje teh polemik začelo tudi po njeni zaslugi, in to zlasti zaradi konteksta bližajočih se volitev.

Slednje je naposled vodilo tudi v četrtkov sprejem resolucije o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, ki pa po bogovičevem mnenju pravzaprav ugotavlja, da osnovni postulati pravne države delujejo.