Kaj je narobe, če si ponosen, da si Slovenec?

Če ste si ogledali sobotno oddajo Utrip, potem veste, da je Jadranka Rebernik na koncu oddaje izpostavila pomen skrbi za Slovenijo in njene državljane - tudi pri odločanju glede migracij in ob pozivih k ukinitvi nacionalnih držav.

Obesili so ji vse slabšalne priveske, ki so ravno v modi ...

Morda pa vendar ne veste, da je njen kolega Boris Vasev njeno vprašanje "Kaj je lepše od tega, da si ponosen, da si Slovenec?" že kmalu označil za "normalizacijo skrajne desnice, sovražnega diskurza, izključevanja in najbolj primitivnega nacionalizma."

In to so hude obtožbe za dolgoletno novinarko in urednico, ki ni povedala nič, zaradi česar bi o njej lahko govorili kot da je Adolf Hitler.

A to žal ni nič nenavadnega v svetu in družbi, kjer vas privežejo na sramotilni steber, če nasprotujete utopičnim totalitarnim vizijam sveta v glavi neke dokaj majhne, a vplivne skupine ljudi, ki verjame, da najbolje ve, kaj je dobro za vse, kako bi morali misliti, delati, kaj govoriti in česa ne. In v vsej svoji izobraženosti ne vidi pasti omejenosti lastnega razmišljanja.

- Slovensko domoljubje je nezaželeno
- Izrael je zatiralska tvorba
- Treba je ustaviti ameriški imperializem
- Hamas je svobodoljubno gibanje
- Che Guevara in Chavez sta pozitivna zgleda
- in druga stališča Casa Pound

— Mr Conformista (@cnfrmstA) 12 November 2018

Z neosnovanim obtoževanjem bomo največ škode naredili sebi samim, ker ne bomo več prepoznali oblik radikalizma in sovražnega govora, če bomo s temi pojmi obkladali kar vsakogar, ki obesi slovensko zastavo, je ponosen na Slovenijo, so mu Slovenci prijatelji in verjame, da v državo ne more vstopiti prav vsakdo, ki si tega želi. Ker potem je radikalen kar naenkrat vsakdo, le tisti ne, ki bi že danes rad po svoje ukrojil celo nacijo.

Z neosnovanim obtoževanjem bomo največ škode naredili sebi samim, ker ne bomo več prepoznali oblik radikalizma in sovražnega govora

Identiteta mora bit'

Ljudje potrebujemo identiteto. In ta mora biti kolektivna. Ker ljudje živimo kolektivno. Dejstvo je, da si delimo identiteto. In ta mora biti jasna, ne kaotična. In če je nekomu narodna, družinska ali kaka druga pripadnost del identitete in vrednota, potem s tem ni nič narobe. Pomeni pa, da smo tudi zaradi nje pripravljeni financirati socialno varnost in socialno državo, s pomočjo katerih skrbimo tudi za migrante, zaradi katerih je domoljubje očitno naenkrat postalo nekaj spornega. Kot da ljubezen do domovine in njenih prebivalcev že pomeni sovraštvo do vseh drugih ljudi …

Identiteta je temelj socialne, kulturne in moralne povezanosti. Je kohezivni element skupnosti. Spoštovati druge identitete je temelj sodobne skupnosti. A značilnost drugih identitet je, da so drug(j)e.

— Andrej Drapal (@adDrapi) 10 November 2018

Predstavljajte si, kaj bi danes storili Prešernu, če bi na dan prišel z Zdravljico …

Pogum domoljubnim :)

In če ste zavedni Slovenci, to še ne pomeni, da bi se morali podrediti številnim manjšinam in politično korektno bojda upoštevati kaprice vsakogar, da se ne bo kdo počutil ogroženega, prizadetega ali nesprejetega. Takšno razmišljanje namreč vodi v kaos.

A če nastane drama, ko je kdorkoli javno ponosen, da je Slovenec, potem smo že v godlji. Domoljubnih skoraj ni treba več preganjati, ker se večinoma skrijejo sami, kakšna Jadranka Rebernik je le še izjema, saj jo vendarle odstranjajo vedno nižje. Predstavljajte si, kaj bi danes storili Prešernu, če bi na dan prišel z Zdravljico …

Verni se sami umikajo v zavetje domov, da izgleda kot da živimo v kakšni totalitarni državi Asie Bibi, ne pa v demokraciji. Snemamo križe, odstranjevali bi zastave, o določenih družbenih skupinah se sploh ne sme reči nič kritičnega. Normalno? Žal vse bolj.

A je slab trenutek, da ponovim stališče, da bi bilo treba izpred šol in RTV odstranit slovenske zastave?

— Boris Vasev (@borisvasev) 12 November 2018

Včasih se zdi, da le še mi, ki verjamemo v domovino, tam nekje med radikalnostjo na levi in desni, tišino na sredini in strahom ter negotovostjo vmes,  opozarjamo na močno potrebo po demokratični, pravični in za vse nas, različno misleče, svobodni državi, na katero bomo lahko ponosni, brez da bi nas zaradi te želje, prizadevanj in pozivov kdo zatiral.