Se opozicija boji učinkovitejšega pregona korupcije?

Vir: gov.si

Pravosodni minister Mihael Zupančič se je danes v Zagrebu s hrvaškim kolegom Damirjem Habijanom pogovarjal o tem, kako na Hrvaškem preganjajo korupcijo in organizirani kriminal. Po njihovem protikorupcijskem uradu Uskok se je Slovenija zgledovala pri pripravi zakona o Skoku. V Ljubljani je medtem 40 poslancev Svobode, SD in Levice vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje. Eden ključnih sporov je, koliko besede bo imel pravosodni minister pri izbiri tožilcev in kdo bo imenoval njihovega vodjo.

Kako so na Hrvaškem preiskovanje kaznivih dejanj prenesli s preiskovalnih sodnikov na tožilce in pri čem se je zapletlo, je na današnjem obisku v Zagrebu zanimalo slovenskega ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča. S hrvaškim ministrom za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo Damirjem Habijanom sta govorila tudi o delu hrvaškega Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok). Pri pripravi slovenskega Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, znanega kot zakon o Skoku, je bil ta urad eden od zgledov.

Zupančiča je v Zagrebu spremljal tudi vodja slovenskega Specializiranega državnega tožilstva. Predstavniki ministrstva in tožilstva so se sestali s predstavniki Uskoka, s hrvaškimi kolegi pa so podrobneje pregledali tudi spremembe kazenskega postopka. Hrvaška je tožilsko preiskavo uvedla že leta 2009. Slovenija se na takšen prehod še pripravlja, zato je Zupančiča zanimalo zlasti, v kakšnem zaporedju so na Hrvaškem uvajali spremembe, kakšne napake so pri tem naredili in kako je o njih presojalo tamkajšnje ustavno sodišče. Glede ustavnosti slovenskega zakona o Skoku je Zupančič po srečanju za STA povedal, da v njem ne vidi nič spornega. Kot je poudaril, so pri pripravi zakona ves čas pazili, da so ostali v ustavnih okvirih. Državni zbor je zakon sprejel 24. septembra s 47 glasovi za in 35 proti. Zakon že velja, uporabljati pa se začne 1. julija 2027. Sedanje specializirano državno tožilstvo se bo preoblikovalo, štiri specializirane sodne oddelke pa bo nadomestilo eno specializirano kazensko sodišče s sedežem v Ljubljani.

Bo lahko minister predlagal kandidata, ki ga tožilski svet oceni kot neprimernega?

Poslanke Svobode, Socialnih demokratov in Levice so v izjavi za medije predstavile razloge za vložitev zahteve za ustavno presojo. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je povedala, da je zahtevo podpisalo vseh 40 poslancev treh strank. Ustavnemu sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja zakona do končne odločitve. Čeprav je do začetka uporabe zakona še več mesecev, se pravosodni organi na spremembe že pripravljajo, je pojasnila. Poslanka Levice Tina Brecelj je izpostavila vlogo ministra pri imenovanju državnih tožilcev. Četrti člen zakona določa, da lahko minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta opravi razgovore s kandidati, pri oblikovanju predloga za imenovanje pa ga mnenje sveta ne zavezuje. To po opozorilu Brecelj pomeni, da bi minister lahko predlagal tudi kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje, a ga je svet ocenil kot neprimernega. Vodjo specializiranega tožilstva bo imenoval državni zbor. Poslanka SD in nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič je ob tem opozorila, da bo lahko tako imenovani vodja tudi sam vodil posamezne kazenske zadeve.

Drugi očitek zadeva pravila, po katerih bodo tožilci vodili postopke. Po besedah Brecljeve je zakonodajalec prevzel del pravil, ki jih uporablja Evropsko javno tožilstvo, pri tem pa pustil odprto vprašanje, po katerem postopku bo tekel pregon v posamezni zadevi. Katič je opozorila, da bi zaradi takšnih nejasnosti lahko prišlo do razveljavitve sodb. Tretji očitek se nanaša na seznam kaznivih dejanj iz pristojnosti novega tožilstva. Predlagatelji ustavne presoje na njem pogrešajo zlorabo uradnega položaja in oškodovanje javnih sredstev. Andreja Katič je vladi in koaliciji očitala, da pri pripravi zakona nista upoštevali niti ene pripombe sodišč, tožilstva, obeh svetov in pravnih fakultet. Po njeni oceni bi morali pravila kazenskega postopka spreminjati v okviru celovite prenove zakona o kazenskem postopku. Minister Mihael Zupančič je 24. septembra po razpravi v državnem zboru navedel drugačne podatke. Po njegovih besedah so upoštevali približno polovico pripomb vrhovnega sodišča in več kot 60 odstotkov pripomb državnega tožilstva.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je predstavila še ločeno zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za pravosodje. Na njej želijo poslanci razpravljati o težavah pri vodenju kazenskih postopkov in predstaviti predloge za njihovo prenovo.

Se opozicija boji učinkovitejšega pregona korupcije?

Na vložitev zahteve se je v državnem zboru odzvala tudi Elena Zavadlav Ušaj, vodja poslanske skupine Demokratov, ki so ustanovitev Skoka napovedovali že pred volitvami. Opoziciji je očitala, da skuša ustaviti zakon, ker se boji učinkovitejšega pregona korupcije. Dodala je, da bodo učinki reforme v celoti vidni šele po sprejetju sprememb zakona o kazenskem postopku.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike