Vir foto: pixabay

V prejšnjem tednu se je odvila nacionalna demokratska konferenca, na kateri je stranka potrdila predsedniško nominacijo Joa Bidna in njegovo sokandidatko za podpredsednico Kamalo Harris. S tem se Biden tudi uradno podaja v kampanjo za novembrsko osvojitev sedeža v Beli hiši, nasproti pa mu stoji le še aktualni predsednik Donald Trump.

Predstavljamo pet priložnosti, ki jih lahko Biden v kampanji izkoristi, in pet nevarnosti, ki mu stojijo naproti.

Pet priložnosti Bidnove kampanje

1. priložnost: Joe Biden ni Donald Trump

Predsednik Donald Trump je svojevrstna osebnost, s svojo pojavo, izjavami in spornimi tviti že dolgo buri duhove v ameriški in svetovni javnosti. Ogromen del volilnega telesa, tudi nekateri republikanci, Trumpa enostavno ne prenese in je zato popolnoma vseeno, kako uspešna je njegova politika. Ti volivci bodo volili kogarkoli, samo da ne bo Trump.

Nedavna raziskava je pokazala, da kar 56 odstotkov Bidnovih volivcev izbere Bidna zato, ker ni Trump. Veliko manj njegovih volivcev bi ga volilo zaradi njegovih vodstvenih sposobnosti (19 %), njegove osebnosti (13 %) ali celo političnih rešitev, ki jih zagovarja (9 %).

Po mnenju demokratov je največja katastrofa v ZDA prav Trumpova administracija. Vir: Pixabay

Tega se zavedajo tudi demokrati in Bidnova ekipa, saj so precenili, da je Trumpova dnevna antireklama najboljša za Bidnov uspeh. Biden je zadnje mesece preživel v kleti svojega doma v Delawaru in snemal podcast, namesto da bi se izpostavljal v dnevno političnih debatah. Zanj je zato velika priložnost, če bi uspel volitve preobraziti v referendum o Trumpovi osebnosti.

2. priložnost: Vtis neškodljivega dedka

Glavna tematika nedavnega demokratskega kongresa je bila neznosna Trumpova osebnost in njegova neuspešna politika. Če so govorci povedali kaj o Jou Bidnu, so poudarili njegovo prijaznost, da zna prisluhniti in je empatična oseba, kar priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki. Volitve so kot ena velika modna revija, odločilno vlogo ima velikokrat všečnost kandidata.

Njegov vtis »prijetnega dedka« pa je ključen, da mu ankete kažejo bistveno bolje, kot so kazali Hillary Clinton, ki je antipatična mnogim Američanom, pred štirimi leti. Bidnova prednost pred Trumpom je še do nedavnega znašala ogromnih 10 odstotnih točk, če bi uspel Trump prednost v anketah izničiti, bi postal sploh prvi predsednik v 60 letih, ki bi nadoknadil tak zaostanek in podaljšal mandat. Na točnost anketnih napovedi pa se ne moremo zanesti, saj so bile pred štirimi leti redke ankete tiste, ki so napovedovale zmago Trumpa. Tudi letos se Bidnova prednost topi, prejšnji teden mu je raziskava za CNN namerila le še štiriodstotno prednost.

Joe Biden je prijazen in mu je mar za Američane. Vir slike: joebiden.com

3. priložnost: Koronavirus

Pandemija je zelo močno prizadela ZDA, po številu pozitivnih primerov (več kot 5 milijonov) in umrlih (skoraj 170.000) je celo prva država sveta. Demokrati slab odziv pripisujejo zvezni vladi in Trumpu, nekatere njegove izjave na novinarskih konferencah (npr. da znanstveniki preučujejo možnost injiciranja dezinfekcijskih sredstev) pa problem še poglobijo. Na svetu ni vlade, ki bi se brez napake spopadla s Covid-19, slabi odzivi na katastrofo pa ljudi vabijo, da na volitvah izberejo alternativo.

Če se bo situacija še zaostrila, bo Trump volivce težko prepričal, da je situaciji kos. Za Bidna je to odlična priložnost, da pokaže volivcem, da mu ni vseeno za ljudi in da je človek, ki resno jemlje situacijo in jo zna reševati. V enem izmed svojih nagovorov je guvernerje pozval, naj zapovedo obvezno nošenje obraznih mask.

4. priložnost: »Black Lives Matter«

ZDA še vedno pestijo protesti po umoru Georga Floyda. Vir slike: youtube

Umor temnopoltega Georga Floyda je na ulice pognal sto tisoče protestnikov, ki so protestirali proti policijskemu nasilju, sistemskemu rasizmu v ameriški družbi in socialni neenakosti. Joe Biden je podprl zahteve protestnikov, s čimer je želel še bolj utrditi prevlado med temnopoltimi volivci. Nekateri analitiki ocenjujejo, da je Clintonova pred štirimi leti izgubila ravno zaradi nekoliko nižje podpore med temnopoltimi volivci. Ta je bila takrat 7 odstotkov nižja glede na volitve leta 2012, podpora ulici in izbira temnopolte podpredsedniške kandidatke je Bidnov način, kako nazaj pridobiti te volivce.

Biden in demokrati pa so posvojili tudi nekatere bolj skrajne oblike protesta v Seattlu in Portlandu, v kongresu so predlagali policijsko reformo, nekatera mesta in zvezne države so že zmanjšale izdatke za policijo, ali jo celo prepovedale. S podporo takim politikam Biden pridobiva tudi mlade, bolj progresivne volivce, ki so podprli njegovega demokratskega protikandidata Berniea Sandersa – mnogi Sandersovi volivci so namreč grozili, da bodo raje ostali doma, kot da na volitvah podprejo »zmernega« Bidna.

5. priložnost: Nostalgija po Obami

Biden je že leta 1988 prvič kandidiral za predsednika ZDA, a je uspeh dosegel šele leta 2008, ko ga je Obama izbral za svojega podpredsednika. V srcih mnogih Američanov je spomin na takratno administracijo še živ, predvsem mediji pa Obamov mandat prikazujejo kot romantičen čas narodne enotnosti in zmerne politike. Biden velikokrat izkoristi priložnost, da poudari svojo takratno vlogo podpredsednika. Nazadnje je dejal, da je nedavni mednarodni sporazum med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati posledica njegovih mirovnih pogovorov z obema državama med prejšnjo administracijo.

Pet nevarnosti Bidnove kampanje

1. nevarnost: Kaj sploh so njegove rešitve?

»Dajte ljudem luč in našli bodo pot« se je začel Bidnov nagovor na demokratskem kongresu. Njegova velika prednost je, da tekmuje proti Trumpu in da je njegova osebnost bolj nevtralna od Trumpove, ampak to ne bo prepričalo volivcev v bistvenih zveznih državah. Celoten govor na demokratskem kongresu je opozarjal, da je pomembno, da ga izvolijo zato, ker je »zaveznik luči«. Ob njegovi izvolitvi se bo rešila koronakriza, rešilo se bo gospodarstvo, protesti se bodo ustavili, rasizem pa tudi ne bo več problem – dejansko pa ne predlaga nobene konkretne spremembe zakonodaje. To bo veliko premalo, ko bo nasproti stal Trump v kakšnem izmed televizijskih soočenj.

2. nevarnost: Biden je trojanski konj

Na kongresu so demokrati v poudarjali, da niso skrajni, kot je Trump, in pripadajo politični sredini. Hkrati pa so osrednjo vlogo med govorci imeli zagovorniki skrajno levih politik, npr. senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Sanders je v govoru ponosno poudaril, da so politike, ki so jih pred nekaj leti razglašali za skrajne, že postale politični mainstream. Nasprotovanje kapitalizmu, podpiranje pouličnih izgredov, zagovarjanje socialnih ugodnosti za nelegalne migrante, ukinitev zasebne pobude v zdravstvu ter Green New Deal so le nekateri predlogi politik, ki za Američane ne predstavljajo sredinske usmeritve.

Biden se morda lahko predstavlja kot zmerni kandidat, a ljudje, ki ga obkrožajo, to niso. Podpredsedniška kandidatka Kamala Harris, ki jo mediji proglašajo za »sredinsko političarko,« spada med najbolj progresivne senatorje, ki v več kot 90 odstotkih glasuje enako kot Bernie Sanders. V letu 2019 je bila prepoznana kot najbolj liberalna senatorka in je v tem segmentu celo prehitela Sandersa.

Kamala Harris je ena izmed najbolj liberalnih senatork, njena stališča so včasih še skrajnejša od predlogov Bernia Sandersa. Vir slike: joebiden.com

Zaradi teh nasprotij v politični usmeritvi je Trump Bidna razglasil za trojanskega konja, nedolžnega kandidata, ki s svojimi sodelavci predstavlja veliko nevarnost za ameriško družbo. Tudi sam Biden je priznal, da je kandidat tranzicije.

3. nevarnost: Bidnovi “trenutki”

Kljub temu da Trump (74) ni bistveno mlajši od Bidna (77) je volilna kampanja odkrila mnoge trenutke Bidnove zmedenosti, utrujenosti in izgube spomina. Med drugim je v enem govoru pozabil, da kandidira za predsednika in ne za senat, na Super torek je zamenjal svojo ženo s svojo sestro, pozabil je tudi prvo poved deklaracije o neodvisnosti. Temu lahko dodamo še nekaj nerodnih izjav (npr. da so »revni otroci ravno tako pametni kot belopolti otroci«). Mnogi se tako sprašujejo ali bo Biden fizično in psihično sposoben »najtežje službe na svetu«. Četudi je tega sposoben, bo Trump izkoristil vsako priložnost za diskreditacijo “Zaspanega Joeja.”

4. nevarnost: Biden je simbol politične elite

Na demokratskem kongresu je sodelovanje z Bidnom pohvalil tudi 39. predsednik ZDA Jimmy Carter (1976 – 1980). Vir slike: Wikipedija

Joe Biden je svoje življenje posvetil politiki, prvič je bil za senat izvoljen že davnega leta 1972 in tam preživel 36 let, nato pa še 8 let kot podpredsednik Baracka Obama. Joe Biden je simbol politične elite ameriške prestolnice, ki je oddaljena od realnih problemov povprečnih državljanov. Prav nasprotniki washingtonskih političnih elit so omogočili izvolitev Donalda Trumpa pred štirimi leti in tudi tokrat bo Trump znova lahko igral na karto sposobnega podjetnika ter nasprotnika političnih kupčkanj in merjenja politične moči na račun malega državljana.

Koliko časa je Biden že v politiki, nam lahko pove samo podatek, da ga je na kongresu podprl tudi bivši demokratski predsednik Jimmy Carter in omenil, kako sta dobro sodelovala v času njegovega mandata. Jimmy Carter je bil predhodnik Ronalda Regana in je predsedoval med leti 1976 in 1980.

5. nevarnost: Nerazčiščene afere

Njegovo dolgoletno politično delovanje pa pomeni tudi, da je na zalogi ogromno materiala in tihih afer. Zagotovo bodo v politični kampanji izpostavljene:

  • obtožbe spolnega nadlegovanja njegove pripravnice Tare Reade leta 1993, ko je bil v senatu, ki so prišle na dan letošnjega aprila. Da obtožbam verjame, je takrat dejala tudi Harrisova,
  • pogojevanje ameriške finančne podpore Ukrajini z odpustitvijo državnega tožilca, ki je preiskoval sporne posle energetskega velikana Burisme, ki ga je vodil Bidnov sin,
  • njegovo sodelovanje pri političnem preiskovanju Trumpove administracije med predajo oblasti. Poročila kažejo, da je Biden želel razkritje (unmasking) Michaela Flynna, Trumpovega sekretarja za nacionalno varnost, kljub temu da je to ustavno sporno.

To so le nekateri primeri afer, na katere se je do sedaj Biden odzival zelo slabo, Trump pa jih bo med kampanjo zagotovo uporabil v svoj prid.

Joe Biden naj bi ZDA rešil vseh katastrof
Kampanja, v kateri hočejo mediji in demokrati očrniti Trumpa, se je začela že davno in traja že (vsaj) štiri leta. Trump je tema, Biden pa luč na koncu tunela, odrešenik, ki bo ZDA čudežno rešil koronavirusa, rasizma, neenakosti, podnebne katastrofe, gospodarske krize …

Ironično je, da demokrati ne obsojajo nasilja na ulicah mest, kritika koronakrize pa je omejena le na Trumpa, kljub temu da imajo najbolj prizadete zvezne države demokratske guvernerje (med prvimi desetimi najbolj prizadetimi je le Missisipi z republikansko vlado). Taisti demokratski guvernerji so v najhujši krizi celo priznali, da so od zvezne vlade dobili vse, kar so potrebovali.

Biden pa je v primeru izvolitve pravi trojanski konj, tiktakajoča bomba za Američane, ki z njegovo izvolitvijo ne vedo, koga so izvolili. Pešanje njegove prisebnosti je na trenutke očitna prav vsem opazovalcem in njegov uspešen govor na kongresu ne bo pomagal, če se mu zopet kje zalomi (spodaj se nahaja video z izseki njegovih dosedanjih “trenutkov“). Po drugi strani pa za njim stoji kopica progresivnih politikov (Kamala Harris, Bernie Sanders, AOC, Ilhan Omar, Nancy Pelosi), ki bodo zagrabili vsako priložnost, da vplivajo na zakonodajo.

Kamala Harris je politični kameleon, ki je do sedaj naredila prav vse, da bi napredovala po lestvici pomembnosti. Za podpredsednico je bila izbrana kljub njenim skrajnim stališčem glede migracij in podnebnih sprememb, Bidna pa je še pred nekaj meseci obsojala zaradi segregacijske zakonodaje in spolnega nasilja.

V primeru izvolitve, bo moral Biden v Beli hiši hudo paziti, da se ne bo kje “spotaknil” ali “padel po stopnicah …”

17 KOMENTARJI

  1. Joe Biden Trumpu ne seže niti do kolen. Je totalni liberalec, zagovornik svobode brez meja v vseh pogledih, kolikor mi je znano, mediji sedaj pišejo o njegovem neprimernem obnašanju do mladoletnih.

    Tudi pri demokratih v Ameriki je geslo :samo da ne bo Trump (podobo pri nas: samo da ni Janša) . Ne maram Trumpa ampak kljub temu navijam, da se v drugo zmaga, saj bo neprimerno manj škode kot če zmaga Biden.

    Le kaj se zdaj oglasa Obama?

    • “Le zakaj se zdaj oglaša Obama?”

      In to tisti Obama, ki je imel na voljo dva mandata, ki ju ni izkoristil v dobro ZDA.

      Pri tem je podoben Marjanu Šarcu, ki sploh ni vedel, kaj je vsebina funkcije predsednika vlade, ki ne na na domačem in ne na evropskem parketu ni vedel, kje se ga glava drži, ki je na srečo Slovenije kapituliral in ki zdaj na veliko pametuje.

  2. Jo Baiden je izguba za ZDA.
    Demokratska stranka v ZDA je v krizi. Demokrati se zaletavajo in potem ko se zaletijo, skušajo napako popraviti. V ihti pa storijo še večjo napakao in tako so pristali pri Baidnu.
    Najprej so navijali za komunista. Ko so videli, da so se opekli, so iskali žensko, pa so videli, da z njo ne bodo uspeli so se zatekli k hommoseksualcu. Tudi tega so hiitro prepoznali kot napačnega, zato so iskali med prebranim in se odločili z Baidna, ker jim nič drugega ni preostalo.
    Sedaj se trudijo, da tega stračka, neodločnega in malo onemoglega, napudrajo in nabildajo, da bi bil podoben holivudskim junakom. Kljub vsemu iz nega ne morejo narediti šerifa, kakršne je uprizarjal John Wayne. Puder in lifting ne skrije starikavost, zato Baiden nima šans. Če pa se zgodi čudež, bod Amwričani hudo plačali ta gerontološki eksperiment.
    Tragično za demokrate je, da takrat ko je bil čas niso bili sposobni poiskati vitalnega in dobrega kandidata.
    So žrtve levičarske filozofije in so zelo podobno slovenskim komunistom, ki iščejo in iščejo pravega kandidata in so jim podtaknili Tanjo Fajon. Tudi ona odlično govori in ponuja marsikaj, samo ne daj bože, da pride na oblast.

  3. Občutek, ki ga dajejo trenutne politične razmere v ZDA, za razmeroma nevtralnega državljana EU nikakor ni spodbuden.
    Za predsedniško oblast v še vedno vsega spoštovanja in upoštevanja vredni svetovni velesili se bosta neposredno spopadla prepoznavni osebnosti, ki zaradi starosti, da ne rečemo “senilnosti”, ter zaradi zelo težkih poslovnih in političnih “nahrbtnikov” kot posledic dolgotrajnih poslovnih in političnih karier, ne vzbujata dovolj zaupanja ne s telesnim in duševnim zdravjem in ne z doslej uporabljenimi metodami političnega boja, s katerimi sta se “v tretjem življenjskem obdobju” dokopala do prestižne predsedniške kandidature na čelu republikancev in demokratov v ZDA.
    Kot je videti, bodo (tudi) ameriški volivci prisiljeni izbirati med dvema slabima možnostma ter glasovati bolj zagrizeno in strastno “proti” kot “za”, saj je celotna predvolilna kampanja demokratov grajena na štiriletni nenehoma intenzivno stopnjevani populistični in aktivistični medijski kampanji “proti” Trumpu kot medijsko demoniziranemu poosebljenju samopašnega in narcisoidnega poslovneža, politika, populista, mačista, zadrtega nestrpneža proti vsakršnim manjšinam in tujcem itd., ipd.
    Drastični in reliefno plastični, domala karikaturni medijski podobi Trumpa, ki jo sam vsak dan le še prizadevno dopolnjuje in “bogati” z novimi in novimi bizarnimi izjavami, čivki, dovtipi …, so demokrati izbrali za protiigralca ter politično alternativo zadržano in brezkrvno brezizraznega politika, nekdaj “opazno” neopaznega podpredsednika iz sence Baracka Obame, ki naj ameriške volivce po obdobju Trumpove nepredvidljivosti, konfliktnosti in nastopaške narcistične brezsramnosti “ledeno” pomirja, ohlaja in vrača v predvidljive ter obvladljive politične razmere Baracka Obame, Billa Clintona …, se pravi že dobro znanega in preizkušenega političnega “statusa quo po ameriško”.
    Ta politično pragmatični in prilagodljivi politični recept bo nemara še preživetveno znosen za morebitno zmagovalno politično opcijo, vprašanje pa je, ali bo dovolj učinkovit in konkurenčen tudi za dinamično ohranjanje in obrambo vloge svetovne velesile ZDA v sodobnem negotovem in nepredvidljivem svetu, kjer se razmerja sil med svetovnimi gospodarskimi, vojaškimi in socialnimi velesilami strahovito hitro spreminjajo. In kot je videti, nikakor v prid držav skupnosti EU ter evro-atlantskega zavezništva Nato, vključno z ZDA in za zdaj še nedokončno osamosvojeno Veliko Britanijo oz. Združenim kraljestvom.

  4. V ZDA se vse vrti okoli črncev. Tudi zgornji članek nakazuje to absolutno nesorazmernost.

    Gallup ima zanimivo vprašanje, kjer sprašujejo američane: “kolikšen delež populacije ZDA sestavljajo črnci?”

    Povprečen odgovor američanov je 33 %, čeprav je črncev v resnici 13 %. Povprečen američan torej za 150 % precenjuje delež črncev v ZDA. To pove koliko so črnci izpostavljeni v politiki, na televiziji v glasbi, športu in kulturi.

    Kako je prišlo do tega in komu je to v interesu je kompleksno vprašanje. Dejstvo pa je, da črnci delujejo kot “shock troops” v političnem sistemu. So zelo pripravni za rušenje tradicionalne amerike.

    Beli človek je zelo občutljiv na krivdo. To je naša notranja moralna regulacija. In politiki zelo dobro vedo, da lahko s to krivdo manipulirajo. Zato jo tudi na vsakem koraku ustvarjajo. Saj poznate izvirne grehe bele amerike – suženjstvo, rasizem, segregacija, konfederacija. Vse razlogi za krivdo zaradi katerih se mora beli človek metaforično prebičati in pustiti povoziti. Na dosežke bele amerike pa se načrtno pozablja, se jih problematizira ali celo demonizira.

    Krivda je postalo glavno orodje politične manipulacije v ZDA.

    Zdaj veste zakaj belci in belke na ulici poljubljajo škornje militantnim črnskim aktivistom.

  5. Ne pozabimo: ameriški demokrati = levičarji. Z vso moralno nesnago, ki jo širijo po vsem svetu, ko enkrat dobijo oblast, kar smo videli pred Trumpom (in potem moraš pripravljat referendume za varovanje vrednot družine, človekovega življenja, ščititi ostarele pred evtanazijo, ščititi nerojene pred brezplačnim splavom=ubijanjem, ščititi otroke v vrtcih in osnovnih šolah pred indoktrinacijo lgbtq… ) Ne, hvala. Trump je veliko manjše zlo in veliko več dobrega naredi (npr. ne začenja krvavih revolucij in vojn po bližnjem vzhodu, med drugim).

  6. Malo potrpite, sledi namreč republikanska konvencija!

    Že danes se mi smilijo demokrati zaradi pričakovanja, da jim bodo republikanci pošteno navili oslovska ušesa.

  7. Zelo dobra ocena možnosti kandidature Joa Bidna.

    Je pa res, da se pozablja, da današnji demokrati niso demokrati Billa Clintona, ki je bil zelo popularen tudi v Sloveniji v devetdesetih.

    Pravzaprav imajo z njimi zelo malo skupnega, ker imajo tako zelo radikalizirana stališča, še posebej zelo levi del demokratske stranke (socialist Sanders, še posebej pa radikalna socialistka-marksistka Alexandra-Ocazio Cortez), da praktično kot stranka niso več prepoznavni.

    Joe Biden niti ni bil slab Obamin podpredsednik je pa zamudil najboljše leto, ko bi moral kandidirati, t.j. leto 2016, ko so demokrati izsilili Clintonovo (in takrat zaradi izsiljevanja dobili upor v obliki socialista Sandersa). Bi pa že takrat Biden bil star, a bi ob zmagi mogoče lahko oddelal vsaj en mandat, sedaj so njegove zdravstvene težave pogojene zaradi starosti preveč očitne. In ker deluje kot vmesna postaja do leve radikalistke Kamale Harris mu to zbija kredibilnost.

    • To je res. Ko neki stvari “poteče rok trajanja”, se jo da IZVEN UPORABE”. Tako bodo naredili DEMOKRATI, v primeru, da bi Biden zmagal. Razglasili ga bodo za neprištevnega in dali NADOMESTEK le tega – Kamala Hariis, ki je pred šasom Bidna kritizirala.

      Njihov glavni program pa je: “NE Trump”!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime