Joe Biden za predsednika ZDA: pet prednosti in pet nevarnosti njegove kampanje

V prejšnjem tednu se je odvila nacionalna demokratska konferenca, na kateri je stranka potrdila predsedniško nominacijo Joa Bidna in njegovo sokandidatko za podpredsednico Kamalo Harris. S tem se Biden tudi uradno podaja v kampanjo za novembrsko osvojitev sedeža v Beli hiši, nasproti pa mu stoji le še aktualni predsednik Donald Trump.

Predstavljamo pet priložnosti, ki jih lahko Biden v kampanji izkoristi, in pet nevarnosti, ki mu stojijo naproti.

Pet priložnosti Bidnove kampanje

1. priložnost: Joe Biden ni Donald Trump

Predsednik Donald Trump je svojevrstna osebnost, s svojo pojavo, izjavami in spornimi tviti že dolgo buri duhove v ameriški in svetovni javnosti. Ogromen del volilnega telesa, tudi nekateri republikanci, Trumpa enostavno ne prenese in je zato popolnoma vseeno, kako uspešna je njegova politika. Ti volivci bodo volili kogarkoli, samo da ne bo Trump.

Nedavna raziskava je pokazala, da kar 56 odstotkov Bidnovih volivcev izbere Bidna zato, ker ni Trump. Veliko manj njegovih volivcev bi ga volilo zaradi njegovih vodstvenih sposobnosti (19 %), njegove osebnosti (13 %) ali celo političnih rešitev, ki jih zagovarja (9 %).

Tega se zavedajo tudi demokrati in Bidnova ekipa, saj so precenili, da je Trumpova dnevna antireklama najboljša za Bidnov uspeh. Biden je zadnje mesece preživel v kleti svojega doma v Delawaru in snemal podcast, namesto da bi se izpostavljal v dnevno političnih debatah. Zanj je zato velika priložnost, če bi uspel volitve preobraziti v referendum o Trumpovi osebnosti.

2. priložnost: Vtis neškodljivega dedka

Glavna tematika nedavnega demokratskega kongresa je bila neznosna Trumpova osebnost in njegova neuspešna politika. Če so govorci povedali kaj o Jou Bidnu, so poudarili njegovo prijaznost, da zna prisluhniti in je empatična oseba, kar priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki. Volitve so kot ena velika modna revija, odločilno vlogo ima velikokrat všečnost kandidata.

Njegov vtis »prijetnega dedka« pa je ključen, da mu ankete kažejo bistveno bolje, kot so kazali Hillary Clinton, ki je antipatična mnogim Američanom, pred štirimi leti. Bidnova prednost pred Trumpom je še do nedavnega znašala ogromnih 10 odstotnih točk, če bi uspel Trump prednost v anketah izničiti, bi postal sploh prvi predsednik v 60 letih, ki bi nadoknadil tak zaostanek in podaljšal mandat. Na točnost anketnih napovedi pa se ne moremo zanesti, saj so bile pred štirimi leti redke ankete tiste, ki so napovedovale zmago Trumpa. Tudi letos se Bidnova prednost topi, prejšnji teden mu je raziskava za CNN namerila le še štiriodstotno prednost.

3. priložnost: Koronavirus

Pandemija je zelo močno prizadela ZDA, po številu pozitivnih primerov (več kot 5 milijonov) in umrlih (skoraj 170.000) je celo prva država sveta. Demokrati slab odziv pripisujejo zvezni vladi in Trumpu, nekatere njegove izjave na novinarskih konferencah (npr. da znanstveniki preučujejo možnost injiciranja dezinfekcijskih sredstev) pa problem še poglobijo. Na svetu ni vlade, ki bi se brez napake spopadla s Covid-19, slabi odzivi na katastrofo pa ljudi vabijo, da na volitvah izberejo alternativo.

Če se bo situacija še zaostrila, bo Trump volivce težko prepričal, da je situaciji kos. Za Bidna je to odlična priložnost, da pokaže volivcem, da mu ni vseeno za ljudi in da je človek, ki resno jemlje situacijo in jo zna reševati. V enem izmed svojih nagovorov je guvernerje pozval, naj zapovedo obvezno nošenje obraznih mask.

4. priložnost: »Black Lives Matter«

Umor temnopoltega Georga Floyda je na ulice pognal sto tisoče protestnikov, ki so protestirali proti policijskemu nasilju, sistemskemu rasizmu v ameriški družbi in socialni neenakosti. Joe Biden je podprl zahteve protestnikov, s čimer je želel še bolj utrditi prevlado med temnopoltimi volivci. Nekateri analitiki ocenjujejo, da je Clintonova pred štirimi leti izgubila ravno zaradi nekoliko nižje podpore med temnopoltimi volivci. Ta je bila takrat 7 odstotkov nižja glede na volitve leta 2012, podpora ulici in izbira temnopolte podpredsedniške kandidatke je Bidnov način, kako nazaj pridobiti te volivce.

Biden in demokrati pa so posvojili tudi nekatere bolj skrajne oblike protesta v Seattlu in Portlandu, v kongresu so predlagali policijsko reformo, nekatera mesta in zvezne države so že zmanjšale izdatke za policijo, ali jo celo prepovedale. S podporo takim politikam Biden pridobiva tudi mlade, bolj progresivne volivce, ki so podprli njegovega demokratskega protikandidata Berniea Sandersa – mnogi Sandersovi volivci so namreč grozili, da bodo raje ostali doma, kot da na volitvah podprejo »zmernega« Bidna.

5. priložnost: Nostalgija po Obami

Biden je že leta 1988 prvič kandidiral za predsednika ZDA, a je uspeh dosegel šele leta 2008, ko ga je Obama izbral za svojega podpredsednika. V srcih mnogih Američanov je spomin na takratno administracijo še živ, predvsem mediji pa Obamov mandat prikazujejo kot romantičen čas narodne enotnosti in zmerne politike. Biden velikokrat izkoristi priložnost, da poudari svojo takratno vlogo podpredsednika. Nazadnje je dejal, da je nedavni mednarodni sporazum med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati posledica njegovih mirovnih pogovorov z obema državama med prejšnjo administracijo.

https://twitter.com/BarackObama/status/1295917438249381889?s=20

Pet nevarnosti Bidnove kampanje

1. nevarnost: Kaj sploh so njegove rešitve?

»Dajte ljudem luč in našli bodo pot« se je začel Bidnov nagovor na demokratskem kongresu. Njegova velika prednost je, da tekmuje proti Trumpu in da je njegova osebnost bolj nevtralna od Trumpove, ampak to ne bo prepričalo volivcev v bistvenih zveznih državah. Celoten govor na demokratskem kongresu je opozarjal, da je pomembno, da ga izvolijo zato, ker je »zaveznik luči«. Ob njegovi izvolitvi se bo rešila koronakriza, rešilo se bo gospodarstvo, protesti se bodo ustavili, rasizem pa tudi ne bo več problem – dejansko pa ne predlaga nobene konkretne spremembe zakonodaje. To bo veliko premalo, ko bo nasproti stal Trump v kakšnem izmed televizijskih soočenj.

https://twitter.com/benshapiro/status/1296848183394410496?s=20

2. nevarnost: Biden je trojanski konj

Na kongresu so demokrati v poudarjali, da niso skrajni, kot je Trump, in pripadajo politični sredini. Hkrati pa so osrednjo vlogo med govorci imeli zagovorniki skrajno levih politik, npr. senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Sanders je v govoru ponosno poudaril, da so politike, ki so jih pred nekaj leti razglašali za skrajne, že postale politični mainstream. Nasprotovanje kapitalizmu, podpiranje pouličnih izgredov, zagovarjanje socialnih ugodnosti za nelegalne migrante, ukinitev zasebne pobude v zdravstvu ter Green New Deal so le nekateri predlogi politik, ki za Američane ne predstavljajo sredinske usmeritve.

Biden se morda lahko predstavlja kot zmerni kandidat, a ljudje, ki ga obkrožajo, to niso. Podpredsedniška kandidatka Kamala Harris, ki jo mediji proglašajo za »sredinsko političarko,« spada med najbolj progresivne senatorje, ki v več kot 90 odstotkih glasuje enako kot Bernie Sanders. V letu 2019 je bila prepoznana kot najbolj liberalna senatorka in je v tem segmentu celo prehitela Sandersa.

Zaradi teh nasprotij v politični usmeritvi je Trump Bidna razglasil za trojanskega konja, nedolžnega kandidata, ki s svojimi sodelavci predstavlja veliko nevarnost za ameriško družbo. Tudi sam Biden je priznal, da je kandidat tranzicije.

3. nevarnost: Bidnovi "trenutki"

Kljub temu da Trump (74) ni bistveno mlajši od Bidna (77) je volilna kampanja odkrila mnoge trenutke Bidnove zmedenosti, utrujenosti in izgube spomina. Med drugim je v enem govoru pozabil, da kandidira za predsednika in ne za senat, na Super torek je zamenjal svojo ženo s svojo sestro, pozabil je tudi prvo poved deklaracije o neodvisnosti. Temu lahko dodamo še nekaj nerodnih izjav (npr. da so »revni otroci ravno tako pametni kot belopolti otroci«). Mnogi se tako sprašujejo ali bo Biden fizično in psihično sposoben »najtežje službe na svetu«. Četudi je tega sposoben, bo Trump izkoristil vsako priložnost za diskreditacijo "Zaspanega Joeja."

4. nevarnost: Biden je simbol politične elite

Joe Biden je svoje življenje posvetil politiki, prvič je bil za senat izvoljen že davnega leta 1972 in tam preživel 36 let, nato pa še 8 let kot podpredsednik Baracka Obama. Joe Biden je simbol politične elite ameriške prestolnice, ki je oddaljena od realnih problemov povprečnih državljanov. Prav nasprotniki washingtonskih političnih elit so omogočili izvolitev Donalda Trumpa pred štirimi leti in tudi tokrat bo Trump znova lahko igral na karto sposobnega podjetnika ter nasprotnika političnih kupčkanj in merjenja politične moči na račun malega državljana.

Koliko časa je Biden že v politiki, nam lahko pove samo podatek, da ga je na kongresu podprl tudi bivši demokratski predsednik Jimmy Carter in omenil, kako sta dobro sodelovala v času njegovega mandata. Jimmy Carter je bil predhodnik Ronalda Regana in je predsedoval med leti 1976 in 1980.

5. nevarnost: Nerazčiščene afere

Njegovo dolgoletno politično delovanje pa pomeni tudi, da je na zalogi ogromno materiala in tihih afer. Zagotovo bodo v politični kampanji izpostavljene:

• obtožbe spolnega nadlegovanja njegove pripravnice Tare Reade leta 1993, ko je bil v senatu, ki so prišle na dan letošnjega aprila. Da obtožbam verjame, je takrat dejala tudi Harrisova,


• pogojevanje ameriške finančne podpore Ukrajini z odpustitvijo državnega tožilca, ki je preiskoval sporne posle energetskega velikana Burisme, ki ga je vodil Bidnov sin,


• njegovo sodelovanje pri političnem preiskovanju Trumpove administracije med predajo oblasti. Poročila kažejo, da je Biden želel razkritje (unmasking) Michaela Flynna, Trumpovega sekretarja za nacionalno varnost, kljub temu da je to ustavno sporno.

To so le nekateri primeri afer, na katere se je do sedaj Biden odzival zelo slabo, Trump pa jih bo med kampanjo zagotovo uporabil v svoj prid.



https://www.youtube.com/watch?v=JRM7zQk8xJg