Je tudi vas zavedel ta prispevek na TV Slovenija?

Vir: MMC RTV - arhiv oddaj
POSLUŠAJ ČLANEK
Kot smo bili priča pred tednom dni, se na RTV Slovenija - od programskega sveta navzdol - radi sklicujejo na "visoke profesionalne standarde", katerim so zavezani in jim naj bi sledili na vseh področjih delovanja.

Razvpiti prispevek o Thompsonu v TV tedniku je, ker naj ne bi dosegal teh meril, skorajda odnesel direktorico TV Slovenija in urednico informativnih programov, čeprav ga je v dnevno-informativnih oddajah ustrezno "uravnotežila" urednica le-teh Mojca Pašek Šetinc.

A tudi v teh se, namerno ali ne, dogajajo precejšnji profesionalni zdrsi, ki pa redko dobijo odmev kot bi ga morali.

Samo ta teden smo v TV Dnevniku zasledili dva. S prvim se ukvarjamo danes, drugega pa bomo izpostavili v naslednjih dneh.

Sindikati so se ta teden oglasili z zahtevo po zvišanju plač, o čemer v sobotnem TV Dnevniku pripravili obširen prispevek s povabljenim gostom. Voditeljica Elen Batista Štader je v uvodu sporočila, da so se za zvišanje plač "zavzeli tudi finančni ministri držav članic Evropske unije, ker je treba povečati povpraševanje po blagu in storitvah."

V prispevku Aleksandre Trupej smo nato mimogrede izvedeli, da so ministri kot drugo opcijo vzpodbuditve povpraševanja izpostavili še znižanje davkov.

A v prispevku so bile podane izjave sindikalnega vodje Dušana Semoliča ter naključno vprašanih ljudi, ki so se tikale zgolj vprašanja višjih plač.

V nadaljevanju novinarka navaja, da po krizi plače niso sledile gospodarski rasti. Trditev je bila na ekranu podprta z grafom in s spremljajočo razlago, da je bila od leta 2014 realna gospodarska rast vseskozi nad 2 %, realna rast plač pa vseskozi pod to mejo.

Nato prispevek korektno navede stališče poznavalca iz OZS, ki razloži, da smo šele letos dosegli predkrizno raven BDP, zaradi česar "ni logično, da se plačni apetiti pojavljajo zdaj".

Dr. Bogomir Kovač: Čas je, da se stroški porazdelijo bolj pravično in da jih ne bodo nosili le tisti na strani dela


A tovrstno stališče je v studiu po prispevku demantiral povabljeni strokovni gost - ekonomist, dr. Bogomir Kovač, je zatrdil, da je ustreznost trenutka za dvig plač prava.

"Lahko delavci še naprej molčijo in upogljivo veslajo ali lahko upravičeno zahtevajo višje plače?" je bil uvodni nagovor voditeljice, na katerega je Kovač odgovorilda je po štirih letih dovolj manevrskega prostora za dvig plač.

Na vprašanje ali je opcija tudi znižanje davčnih obremenitev, je povedal, da za "davčno reformo potrebujemo veliko več časa in usklajevanj, plačna reforma pa je lahko veliko hitrejša".

KOMENTAR: Uredništvo
Sporočilo: opcija je samo dvig plač, ne pa znižanje davkov
Čeprav je obremenitev plač v Sloveniji precej nad povprečjem OECD, je bila več kot šestminutna obravnava teme na nacionalnem mediju zastavljena tako, da je bralcu dala jasno sporočilo: zahteve sindikatov po dvigu plač so več kot upravičene (kar podpira tudi EU), znižanje davkov kot alternativa pa je manj ustrezna opcija. Slednje sporočilo je zapečatila predvidljiva izbira ekonomista, ki je povedal tisto, kar se je od njega lahko tudi pričakovalo. Za drugačno mnenje niso iskali še kakšnega sogovornika iz vrst stroke, kot so denimo dr. Igor Masten, dr. Anže Burger ali dr. Sašo Polanec. Podobno enostransko so bili podani tudi argumenti, najbolj očitno grafično podprta informacija, da je rast plač od leta 2014 precej pod rastjo rasti BDP. [caption id="attachment_97785" align="alignright" width="300"]Klik za povečavo grafa) Rast BDP na prebivalca v primerjavi z rastjo NETO plač v odstotkih glede na leto 2004 (Klik za povečavo grafa)[/caption] Slednje sicer drži, a novinarska zamolči dejstva, ki smo jih podrobno obravnavali na Domovini, namreč da je v letih 2008-2014 BDP beležil velika nihanja v negativno rast, povprečne NETO plače pa so vseskozi naraščale. Kot je pokazal naš dolgoročnejši graf, je BDP lani dosegel nivo iz leta 2008, povprečna NETO plača pa je bila hkrati 150 € višja kot takrat. Prav tako je bilo povsem odrinjena in (namerno?) prezrta druga opcija, ki so jo za rast povpraševanja predlagali finančni ministri držav članic EU, hkrati pa posameznim državam prepustili izbiro - namreč znižanje davčnih obremenitev. NETO plače bi v državi lahko zvišali tudi z davčno razbremenitvijo plač, a se to vprašanje novinarjem v okviru te teme ne zdi vredno obravnave. Zelo zgovoren bi namreč bil že naslednji podatek. Če bi ob naših davčnih obremenitvah delodajalec želeli delavcu, ki zasluži povprečno NETO plačo, (ta je aprila znašala 1038 evrov), dvigniti le za 10 odstotkov (za 103,8 evra), bi ga to na mesec stalo dodatnih 213 €. Drugače povedano - država bi ob takšnem dvigu od delodajalca pobrala še več kot enkrat toliko denarja, kot ga dobi delavec. To so resnični razvojni problemi naše države, a v naši socialistični realnosti ne dovolj relevantni za sindikate (ti davčni razbremenitvi plač odkrito nasprotujejo) in novinarje državne televizije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike