Je tudi vas zavedel ta prispevek na TV Slovenija?

5
Uredništvo

Kot smo bili priča pred tednom dni, se na RTV Slovenija – od programskega sveta navzdol – radi sklicujejo na “visoke profesionalne standarde”, katerim so zavezani in jim naj bi sledili na vseh področjih delovanja.

Razvpiti prispevek o Thompsonu v TV tedniku je, ker naj ne bi dosegal teh meril, skorajda odnesel direktorico TV Slovenija in urednico informativnih programov, čeprav ga je v dnevno-informativnih oddajah ustrezno “uravnotežila” urednica le-teh Mojca Pašek Šetinc.

A tudi v teh se, namerno ali ne, dogajajo precejšnji profesionalni zdrsi, ki pa redko dobijo odmev kot bi ga morali.

Samo ta teden smo v TV Dnevniku zasledili dva. S prvim se ukvarjamo danes, drugega pa bomo izpostavili v naslednjih dneh.

Sindikati so se ta teden oglasili z zahtevo po zvišanju plač, o čemer v sobotnem TV Dnevniku pripravili obširen prispevek s povabljenim gostom. Voditeljica Elen Batista Štader je v uvodu sporočila, da so se za zvišanje plač “zavzeli tudi finančni ministri držav članic Evropske unije, ker je treba povečati povpraševanje po blagu in storitvah.”

V prispevku Aleksandre Trupej smo nato mimogrede izvedeli, da so ministri kot drugo opcijo vzpodbuditve povpraševanja izpostavili še znižanje davkov.

A v prispevku so bile podane izjave sindikalnega vodje Dušana Semoliča ter naključno vprašanih ljudi, ki so se tikale zgolj vprašanja višjih plač.

V nadaljevanju novinarka navaja, da po krizi plače niso sledile gospodarski rasti. Trditev je bila na ekranu podprta z grafom in s spremljajočo razlago, da je bila od leta 2014 realna gospodarska rast vseskozi nad 2 %, realna rast plač pa vseskozi pod to mejo.

Nato prispevek korektno navede stališče poznavalca iz OZS, ki razloži, da smo šele letos dosegli predkrizno raven BDP, zaradi česar “ni logično, da se plačni apetiti pojavljajo zdaj”.

Dr. Bogomir Kovač: Čas je, da se stroški porazdelijo bolj pravično in da jih ne bodo nosili le tisti na strani dela

A tovrstno stališče je v studiu po prispevku demantiral povabljeni strokovni gost – ekonomist, dr. Bogomir Kovač, je zatrdil, da je ustreznost trenutka za dvig plač prava.

Lahko delavci še naprej molčijo in upogljivo veslajo ali lahko upravičeno zahtevajo višje plače?” je bil uvodni nagovor voditeljice, na katerega je Kovač odgovorilda je po štirih letih dovolj manevrskega prostora za dvig plač.

Na vprašanje ali je opcija tudi znižanje davčnih obremenitev, je povedal, da za “davčno reformo potrebujemo veliko več časa in usklajevanj, plačna reforma pa je lahko veliko hitrejša”.

Sporočilo: opcija je samo dvig plač, ne pa znižanje davkov

Čeprav je obremenitev plač v Sloveniji precej nad povprečjem OECD, je bila več kot šestminutna obravnava teme na nacionalnem mediju zastavljena tako, da je bralcu dala jasno sporočilo: zahteve sindikatov po dvigu plač so več kot upravičene (kar podpira tudi EU), znižanje davkov kot alternativa pa je manj ustrezna opcija.

Slednje sporočilo je zapečatila predvidljiva izbira ekonomista, ki je povedal tisto, kar se je od njega lahko tudi pričakovalo. Za drugačno mnenje niso iskali še kakšnega sogovornika iz vrst stroke, kot so denimo dr. Igor Masten, dr. Anže Burger ali dr. Sašo Polanec.

Podobno enostransko so bili podani tudi argumenti, najbolj očitno grafično podprta informacija, da je rast plač od leta 2014 precej pod rastjo rasti BDP.

Klik za povečavo grafa)
Rast BDP na prebivalca v primerjavi z rastjo NETO plač v odstotkih glede na leto 2004 (Klik za povečavo grafa)

Slednje sicer drži, a novinarska zamolči dejstva, ki smo jih podrobno obravnavali na Domovini, namreč da je v letih 2008-2014 BDP beležil velika nihanja v negativno rast, povprečne NETO plače pa so vseskozi naraščale.

Kot je pokazal naš dolgoročnejši graf, je BDP lani dosegel nivo iz leta 2008, povprečna NETO plača pa je bila hkrati 150 € višja kot takrat.

Prav tako je bilo povsem odrinjena in (namerno?) prezrta druga opcija, ki so jo za rast povpraševanja predlagali finančni ministri držav članic EU, hkrati pa posameznim državam prepustili izbiro – namreč znižanje davčnih obremenitev.

NETO plače bi v državi lahko zvišali tudi z davčno razbremenitvijo plač, a se to vprašanje novinarjem v okviru te teme ne zdi vredno obravnave.

Zelo zgovoren bi namreč bil že naslednji podatek. Če bi ob naših davčnih obremenitvah delodajalec želeli delavcu, ki zasluži povprečno NETO plačo, (ta je aprila znašala 1038 evrov), dvigniti le za 10 odstotkov (za 103,8 evra), bi ga to na mesec stalo dodatnih 213 €. Drugače povedano – država bi ob takšnem dvigu od delodajalca pobrala še več kot enkrat toliko denarja, kot ga dobi delavec.

To so resnični razvojni problemi naše države, a v naši socialistični realnosti ne dovolj relevantni za sindikate (ti davčni razbremenitvi plač odkrito nasprotujejo) in novinarje državne televizije.

Print Friendly

KOMENTARJI: 5

  1. Če je temu tako,potem moramo čestitati sedanji vladi.Torej naredila je veliko in jo bo potrebno v še večjem številu podpreti na naslednjih volitvah.Živela SMC in naprej v nove zmage.

    • Seveda ta vlada naredi veliko. Predvsem v smislu pobiranja denarja zase. Dvigovanje plač je populistični ukrep in ne zahteva nobenega napora. Zato ne rabimo vlade. Bistveno več dela in energije pa bi šlo v smeri zniževanja davkov. seveda bi bil tukaj tudi izplen bistveno večji in dolgoročnejši. Ampak, saj smo že spoznali, kakšen je intelektualni domet te vlade. No, predvsem moralnega stalno izpostavljajo. In to samo za druge. Za njihove so takoj tiho.

  2. lele, ne prehitro.
    Ta vlada opušča mnogo stvari, ki bi jih morala finančno podpreti. Zato nastaja dolg, ki ga sicer ne vidimo, saj ni prikazan v proračunu, se pa kopiči in računi bodo prišli na dan.
    Poglejmo si samo zdravstvo. Kolikor je znano so bolnišnice pridelale vsaj za 250 mio čistega dolga. To pomeni, da niso plačale nabavljenega materiala in so dolžnice dobaviteljem.
    O zastareli opremi niti ni potrebno govoriti, saj če prištejemo še to, potem se približamo milijardi. V kolikor dodamo še vse ostalo pa zajadramo v nepremostljivi primanjkljaj.
    Drugi takšen primanjkljaj so pokojnine.
    Pred časom je bil v Sobotni rilogi dela prikazan graf izdatkov za pokojnine zadnjih deset ali petnajst le, ki prikazuje, da so sprva pokojnine rasle skladno z inflacijo, zadnjih pret šest let pa stagnirajo. Večino sredstev za pokojnine predstavljajo prispevki,manjši del pa državne subvencije, pri čemer je razmerje med prispevki in subvencijo konstantno.
    Kar pa je evidentno, je to, da so se v zadnjih petih, šetih letih pokojnine zmanjšale za 25%. To je vzrok za vse večjo stisko upokojnecev, tistih, za katere tako zelo skrbi Karel Erjavec. Tudi pokojnine bo potrebno dvignitiin jih uskladiti.
    Opozoriti je potrebno na dolgoletno opuščanje investicisjkega vzdrževanja in na primanjkljaj, ki bo prej ali slej udaril na plano. Poglejmo si opremlejnost vojske, policije, Poglejmo si propadajoče športne objekte. Propadajoče šole.Itd.
    V kolikor nam bodo še naprej vladale takšne in podobne vlade, kot je cerarjeva, propad Slovenije ni več daleč.
    Ali lele želiš, da Slovenija propade? Potem podaljšaj mandat Cerarju, ali podobni lutki.

  3. Ni težava v zmernem povečanju plač, še posebno ne za ustvarjalne in sposobne posameznike, ki na RTV Slovenija gotovo so! Je pa teh plač preveč in te prejemajo tudi neustvarjalni in nesposobni, ki ničesar ne doprinesejo k obogatitvi televizijskega programa. Tu je rešitev! Znižanje števila zaposlenih, ki bo znižala stroške za plače! Pomembneje od tega znižanja, pa je obogatitev programa, ki ga pomemben del zaposlenih le ovira. Seveda pa je nujno, da “ta pravi” del zapusti RTV hišo.

  4. Kakor je iz prispevka razvidno, se s povišanjem plač, povišajo prispevki. Bolj preprosto povedano, poviša se DAVEK na plače. Zato pa so za povišanje plač, ker b oproračun bogatejši za davek na povišane plače.
    Kakšne davčne razbremenitve ne bo. Bodo le davčne obremenitve. To je za nedelavno vlado najlažje.

Komentiraj