Je svoboda vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru le utopija?

Pod okriljem Akademskega društva pravnik (ADP), ki vsako leto ob začetku študijskega leta za pravnike in študente prava prireja Rdečo mašo, je tudi letos potekal etični simpozij na katerem je predaval izredni profesor dr. Matej Avbelj. Predavanje z naslovom Svoboda vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru je sovpadalo tudi z izjavo ADP o odzivih na blagoslov podružnične osnovne šole Polica, o kateri smo na Domovini že pisali.

Predavanje, ki je potekalo 11. oktobra 2017 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je izpostavilo različne probleme in rešitve, nekaj najbolj zanimivih pa vam predstavljamo tudi na Domovini.

Problemi, ki sploh ne bi smeli obstajati

Izredni profesor dr. Matej Avbelj je svoje predavanje začel s konkretnimi problemi, ki se pojavljajo v slovenskem šolskem prostoru: problem blagoslova šole, konfesionalna dejavnost v šoli ter prilagajanje šolskih jedilnikov verskim prepričanjem.

Rešitev za te »sporne« situacije se je ponudila v obliki inšpekcije. Težava, ki jo je izpostavila tudi varuhinja človekovih pravic pa je, da za take kršitve ne obstajajo sankcije. Da gre na tem področju za nepopolno zakonodajo v svojih letnih poročilih opozarja  že od leta 2015. Predlaga pa prepoved konfesionalne dejavnosti in sankcije za kršitve. Profesor Avbelj je pri tem postavil tudi zanimivo vprašanja in sicer kakšno pravno dobrino sploh ogrozimo z blagoslovom šole.

Pri prilagajanju šolskih jedilnikov so se starši otrok, ki zaradi verskih zadržkov določene hrane ne jedo (muslimani, judje), znašli na drugačen način in sicer tako, da so pri zdravnikih pridobili zdravniška spričevala, da otrok določene hrane ne sme uživati. Svoje versko prepričanje so torej zapakirali v spričevalo, da je otrok bolan. Tako rešitev je Avbelj označil kot moralno zavržno.

Praksa Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče s svojimi odločbami varuje javni prostor javnih šol pred posegom v negativno versko svobodo. Kot pa se je slikovito izrazil predavatelj, s tem varuje predvsem tla, zidove in strehe šol.

Država mora omogočati in ne posegati v dve temeljni pravici posameznika: pravico do enakopravnosti ter pravico do samouresničitve. Po mnenju Avblja je temelj za varovanje dostojanstva vsakega posameznika svoboda etično-moralnega nazora, vere, vest in drugih prepričanj. Prav to svobodo varuje 41. člen Ustave.

Predavatelj je izpostavil tudi odločbo Ustavnega sodišča v zvezi s konfesionalno dejavnostjo in versko oskrbo v bolnišnicah, zaporu, policiji, vojski in tudi šoli. V bolnišnicah in zaporih se lahko dejavnost izvaja prosto, ne sme pa država verskega voditelja zaposliti za izvajanje te dejavnosti. Na drugi strani imamo vojsko in policijo, kjer je konfesionalna dejavnost dovoljena in še več, mogoča je celo zaposlitev. Razlog za to razlikovanje je predvsem praksa in tradicija ostalih NATO članic.

Zaščitimo otroke pred (negativnimi) vzgibi iz okolja

Ko gre za otroke in njihovo vzgojo in izobraževanje pa je razlaga sodišča širša. Otroci se še razvijajo in ko gre za vero in vest je potrebno otroke varovati pred vzgibi iz okolja ter na ta način varovati kritično mišljenje otrok, vsaj tako meni Ustavno sodišče. Če poenostavimo: etično-moralna in verska dejavnost omejujeta in onemogočata razvoj kritičnega mišljenja otrok. Takšna utemeljitev je po mnenju Avblja neprepričljiva.

Nemčija in pisane šolske stene

Drugi primerljivi pravni sistemi imajo drugačno ureditev. Nemčija na primer zagovarja, da je javna šola prostor za uresničevanje svobode. Na odprtje šole povabijo vse verske predstavnike, za katere skupnost meni, da bi jih bilo vredno povabiti, saj šola ni državna ampak javna.

Tudi na stenah učilnic v javnih šolah visijo poleg križa tudi znamenja ostalih veroizpovedi, tistih za katere starši razreda želijo, da tam visijo. To omogoča socializacijo otrok v pluralno družbo.

Slovenski kulturni okvir

Pomembno pa je okolje, v katerem se problemi pojavljajo. Kulturni boj, ki je zaznamoval naše okolje, je prežet z dejstvom, da je oblast pobijala verske nasprotnike, sežigali so škofe in ukinili božič. Šola je bila v funkciji te agende. In tako ostaja, je poudaril Avbelj, da so ljudje na nezavedni ravni prepojeni s tem odnosom do vere. Ta zgodovinsko patološki odnos do vere bi morala prekiniti Ustava in ustavno sodišče kot njen branitelj.

Problem v Sloveniji je, da onkraj politične manjka resna razprava s soočenjem argumentov. Da se ob blagoslovu šole sklicujemo na tradicijo, je slab argument. Gre preprosto za svobodo vere in vesti, je prepričan Avbelj, ob enem pa dodaja, da številni družbeni problemi niso rešljivi na pravni način. Pomembna je namreč kritična masa ljudi, ki bo zahtevala spremembe.