Pravniki zaskrbljeni zaradi prikrojenih razlag ločitve države in Cerkve ob blagoslovu OŠ Polica

8
Uredništvo

Akademsko društvo Pravnik izraža zaskrbljenost zaradi tona razprave, ki se v zvezi z blagoslovom prostorov Podružnične OŠ Polica odvija v sferah splošne javnosti in državne oblasti. 

Nasprotujejo “prikrojenim in neprepričjivim razlagam” načela ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države, ki so očitno podane z “namenom izločitve določenih cerkva in drugih verskih skupnosti iz javnega življenja.”

Pri tem navajajo več odločitev slovenskega ustavnega sodišča ter odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz marca 2011, da je dopustno celo “stalno soočenje učencev z verskimi simboli,” kot je denimo križ v učilnici.  

Zahteve za uvajanje sankcij za kratek blagoslov šole pa so po njihovo “bližje načelom totalitarne države kot načelom svobodne demokratične ureditve.”

Kot pravijo v stanovskem društvu pravnikov in študentov prava, načela ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države ni moč razlagati na način, da bi to pomenilo njihovo izločitev iz družbe.

“Da je vključevanje verske tradicije v javno oziroma celo državno sfero povsem dopustno, je v odločbi U-I-67/14-11 z dne 19. 1. 2017 zelo jasno povedalo že Ustavno sodišče,” opozarjajo. Po mnenju Ustavnega sodišča je namreč povsem dopustno, da so npr. dela prosti dnevi določeni na podlagi tradicionalno uveljavljenega obhajanja verskih praznikov.

V drugi odločitvi iz leta 2010 je Ustavno sodišče tudi zapisalo, da verska in svetovnonazorska nevtralnost države ni ovira za sodelovanje s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.

Kaj pomeni ločitev Cerkve in države

Bistvene sestavine načela ločitve države in verskih skupnosti je ustavno sodišče določilo leta 2003 (Rm-1/02 z dne 19. 11. 2003) in sicer: (1) da se država ne veže na nobeno veroizpoved, (2) da ni državne religije ali državne Cerkve in (3) da so Cerkve in druge verske skupnosti v svojih zadevah samostojne.

Povsem jasno je, pišejo v Akademskem društvu pravnik, da preprost blagoslov objekta v okviru slovesnosti ob odprtju lokalne šole nikakor ne more pomeniti vezanosti države na nobeno versko skupnost ali kakršnokoli veroizpoved oziroma opredeliti določene vere kot državne religije ali Cerkve.

Hkrati slovenski pravni red šolam in lokalnim skupnostim ne prepoveduje, da bi se za blagoslov šolskega objekta dogovorile s katerokoli od Cerkva in drugih verskih skupnosti, če bi to ocenili kot primerno.

Razlikovanje med verskimi skupnostmi glede na okoliščine dopustno

Pravniki nadaljujejo, da je v konkretnem primeru blagoslov opravil predstavnik Katoliške Cerkve, ki ima na lokalnem območju daleč največ pripadnikov.

Opozarjajo na ugotovitev Ustavnega sodišča v odločbi U-I-92/07-23 z dne 15. 4. 2010, kjer je zapisano, da je: »razlikovanje med verskimi skupnostmi glede določenega vprašanja dopustno, če zanj obstaja razumen, stvaren, v naravi stvari utemeljen razlog.«

Blagoslov šole tudi ni sporen v kontekstu odločitve ESČP v zadevi Lautsi iz leta 2011, ko je italijanska državljanka finskega rodu trdila, da je prisotnost križev v italijanskih šolah, ki so jih obiskovali njeni otroci, v neskladju s pravico staršev, da vzgajajo otroke po svojih neverskih prepričanjih.

Sodišče je v tem primeru odločilo, da je stalno soočenje učencev z verskimi simboli (kot je križ v učilnici) dopustno.

Zato je po prepričanju pravnih strokovnjakov “odveč poudariti, da je v konkretnem primeru šole na Polici šlo zgolj za kratek blagoslov šolskega objekta na slovesnosti ob njegovem odprtju.”

Nasprotujejo razglasitvi katerekoli cerkve za državno, a podobno velja tudi za ateizem

V Akademskem društvu Pravnik so še zapisali, da spoštujejo načelo ločitve cerkve in države ter nasprotujejo razglasitvi katerekoli izmed njih ali svetovnega nazora za državnega.

A ob tem opozarjajo, da je “kot državni vrednostni nazor prav tako nedopustno razglasiti ateizem, agnosticizem ipd.”

Sami zato zagovarjajo pluralističen pristop, ki kot “edini nevtralni pristop spodbuja spoštovanje, sobivanje in prisotnost vseh ver in svetovnih nazorov v javnem življenju.”

Pravniki blagoslov šolskih objektov na slovesnosti ob odprtju vidijo kot “del dragocene slovenske tradicije in kulture ter lahko tako slovesnost samo obogati,” in je obenem v skladu z običaji, ki jih najbolje poznajo lokalne oblasti, starši, ravnatelji in učitelji.

Od izvršilne in zakonodajne veje oblasti zato pričakujejo, da bosta zdržali politične pritiske in da ne bo prišlo do “uvajanja kazni za izvedbo preprostega blagoslova, ki bi ga bilo ekscesno umestiti v kategorijo nedovoljenih, prepovedanih ali celo kaznivih dejanj v javnem šolskem prostoru.”

Čas je, da razčistimo, kar pomeni ločitev države in verskih skupnosti
Glas pravne stroke je v zadevi, kot je blagoslov OŠ Polica, izjemno pomemben. Čas je namreč, da se naredi konec manipulacijam, ki se v Sloveniji dogajajo okrog sklicevanja na ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti.

Gre za normo Zahodne civilizacije, oziroma njenega demokratičnega sistema, kateri so podvržene vse države, ki ji pripadajo. V veliki večini teh imajo verouk v šoli, na stenah javnih šol v vseh naših sosednjih državah pa denimo visijo razpela (o čemer smo na Domovini že pisali). Pa s tem ne posegajo v ločitev države od verskih skupnosti.

Pri nas pa je za nekatere problematičen že stari običaj blagoslova novih šolskih prostorov.

Pomemben pa je tudi naslednji citat iz ene izmed odločb ustavnega sodišča: »razlikovanje med verskimi skupnostmi glede določenega vprašanja je dopustno, če zanj obstaja razumen, stvaren, v naravi stvari utemeljen razlog.«

Mnogi namreč v tovrstni aktivnosti katoliške skupnosti v slovenski družbi vidijo neenakopravno obravnavo različnih verskih skupnosti v Sloveniji. A v naravi stvari je, da je krščanska (katoliška) vera del večstoletne narodove kulture in tradicije, kar je v vsaki državi na tem svetu utemeljen razlog, da so z njo povezani običaji in navade bolj prepojeni z družbenim vsakdanom, kot tisti od katere druge vere.

To je tudi temelj, na katerem so Italijani svojo pravico do razpel v javnih šolah ubranili na ESČP in na katerem Avstrijci, Hrvati in drugi narodi večinsko zagovarjajo svojo krščansko tradicijo in kulturo. Le Slovenci smo v tem dejansko izoliran otok sredi Evrope.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 8

  1. Svarilo metropolita Hilariona zahodu
    Ruski pravoslavni metropolit Hilarion, vodja urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, je minuli teden sodeloval na londonski konferenci z naslovom »Krščanska prihodnost Evrope«. V govoru, ki ga je predstavil na ruskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji, je izrekel opozorilo zahodnim Cerkvam.

    V uvodu je omenil preganjanje kristjanov po vsem svetu, nato pa je na podlagi zadnjih podatkov raziskovalnega inštituta Pew in nekaterih drugih raziskav predstavil zaskrbljujočo, vendar stvarno podobo problemov, s katerimi se krščanstvo trenutno sooča zaradi migracije in zahodne sekularizacije. Spregovoril je tudi o prihodnosti krščanstva, kakršno si predstavlja brez globokih in napornih poskusov evangelizacije.

    Metropolit Hilarion je orisal streznjujoč pogled na vpliv migracije na evropsko celino: »Sodeč po številkah agencije Frontex pri Evropski zvezi je samo v letu 2015 v Evropo vstopilo 1,8 milijona migrantov… število migrantov v Evropi je naraslo z 49,3 milijone ljudi v letu 2000 na 76,1 milijonov v letu 2015.«

    Drugi razlog za preoblikovanje verskega zemljevida Evrope je po metropolitovih besedah sekularizacija evropske družbe. Kot kažejo izsledki britanske ankete, se prvič v zgodovini več kot polovica prebivalcev te države ne opredeljuje za pripadnika katere koli veroizpovedi. To k sreči ne velja za Rusijo, kjer istovetenje z vero narašča, čeprav se mnogi opredeljujejo kot »verni do neke mere« ali pa »ne preveč verni«. Vendarle pa strmo narašča število ljudi, ki se opredeljujejo kot »zelo verni«.

    To dobro novico je treba uravnotežiti s hitrim upadanjem verske prakse v Evropi in Severni Ameriki in tu Hilarion predlaga, da bi morali zgodovino temeljito preučiti, v poduk in svarilo:

    »Rad bi vas spomnil, da v Rusiji pred letom 1917 nihče ni niti pomislil, da bo stoletja staro krščansko cesarstvo kdaj razpadlo in da ga bo zamenjal ateistični totalitarni režim. In celo ko se je to zgodilo, jih je le peščica verjela, da gre za resno stvar, ki bo trajala veliko let.

    Sodobni upad krščanstva v zahodnem svetu lahko primerjamo s položajem v Ruskem cesarstvu pred letom 1917.

    Vzroki za revolucijo in dramatične dogodke, ki so ji sledili, so bili globoko duhovni, pa tudi družbeni in politični. Aristokracija in razumniki so dolga leta opuščali vero, sledili so jim preprosti ljudje.

    Njegova svetost Kiril, patriarh Moskve in vse Rusije, je o tem govoril januarja 2017: Temeljni zlom tradicionalnega načina življenja – govorim o duhovnem in kulturnem samozavedanju ljudi – je bil mogoč zgolj zato, ker je iz življenja ljudi izginilo nekaj izredno pomembnega, najprej iz življenja tistih, ki so pripadali eliti. Kljub zunanji blaginji in videzu, znanstvenim in kulturnim dosežkom je v življenju ljudi ostajalo vse manj prostora za življenje v iskreni veri v Boga, za razumevanje izjemnega pomena vrednot, ki so del duhovnega in moralnega izročila.«

    Hilarion je posebej obsodil upor proti veri, kakršnega izkazuje Evropska zveza:

    »In ko so pol stoletja po ustanovitvi Evropske zveze pisali njeno ustavo, bi bilo povsem naravno, če bi krščanske Cerkve pričakovale, da bo vloga krščanstva kot ena izmed evropskih vrednot vključena v ta dokument, ne da bi s tem posegali v sekularno naravo oblasti v združeni Evropi.

    Toda, kot vemo, se to ni zgodilo.

    Ko je Evropska zveza pisala svojo ustavo, svoje krščanske dediščine ni želela omeniti niti v preambuli dokumenta.

    Trdno verjamem, da Evropa, ki se je odpovedala Kristusu, ne bo sposobna ohraniti svoje kulturne in duhovne istovetnosti.«

  2. Če dovolimo spreminjanje ustave v zvezi s privatnimi šolami, smo dovolili DIKTATURO!
    Vam je všeč diktatura? jaz je imam dovolj še iz jugoslavije.

  3. Kler sodi izključno in samo v cerkve.To pa iz več razlogov,recimo z kakšnim premoženjem poslujejo.V bistvu to ni več verska skupnost ampak pogolten nenasiten aparat.

  4. Začetek postopka za spremembo ustave z namenom, da se zaobide (ne izvrši) odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja obveznega programa osnovnošolskega izobraževanja je jasen dokaz, da je tranzicija iz komunistično marksističnega policijskega režima v prejšnji državi v liberalno, demokratično pravno državo v celoti propadla. Namesto demokracije imamo oligarhijo, namesto spoštovanja človekovih pravic imamo organiziran kriminal, neučinkovito sodstvo, ki je nevredno pravne države, korupcijo v vsej javni sferi. Krepi in množi se birokracija. Državljani smo predmeti, namesto da bi bili nosilci oblasti. Zato ne čudi, da se načelo ločitve verskih skupnosti od države še vedno ali ponovno razlaga, kakor so ga razlagali v prejšnjem režimu. Ne čudi, da se ohranja in krepi monopole dedičev marksistične ideologije v šolstvu, zdravstvu, da se trmastno vztraja na državnem lastništvu bank ipd. Čakamo lahko, kdaj se bodo začeli postopki za spremembo ustave, ki nas bo dokončno vrnila v prejšnji režim. Verjetno se bo to zgodilo po naslednjih volitvah, ko nam bodo v izvolitev ponudili še bolj etični, še bolj pošteni nov obraz, ki se bo gotovo kdaj pa kdaj pojavil tudi na Brezjah, se slikal z nadškofom ali celo s papežem, in mi ovce ga bomo volili. Bojte se tistih, ki prihajajo v ovčjih oblačilih.

  5. Preteklost, sedanjost in prihodnost so med seboj povezane. Danes so taki izpadi bivšega totalitarizma nerazumljivi in boleči, v bližnji prihodnosti že čez nekaj desetletij bodo pa branik pred novim totalitarizmom, ki neizbežno, podprt iz več strani, prihaja v Evropo in Slovenijo. Takrat bodo namreč prevladovale džamije, mošeje in medrese, ki bodo nezadržno širile islam in z njim šeriatsko pravo. Takrat bo trk nove, prodirajoče islamske civilizacije ob vladajočo ateistično neizbežen in samo Bog ve, kako se bo končalo.

  6. Pokojni prvi predsednik prvega demokratično izvoljenega parlamenta RS dr. France Bučar je večkrat opozarjal, da se je potrebno lotevati vsakega poskusa spreminjanja veljavne ustave RS “s tresočo roko”.
    Zdaj pa poskuša Bučarjev naslednik v DZ ter predsednik ustavne komisije (in podpredsednik vladajoče SMC) dr. Milan Brglez na silo ter brez vsake javne razprave spremeniti veljavno ustavo RS zgolj zato, da vladi RS in vladajoči koaliciji SMC-Desus-SD ne bi bilo treba uresničiti veljavne soglasno sprejete odločbe Ustavnega sodišča RS izpred dveh let, po kateri bi morala vlada RS 100-odstotno financirati obvezne programe javne devetletke ne glede na to, ali jih izvajajo javne ali zasebne šole.
    Pod destruktivnim vplivom najbolj zagrizenih sovražnikov vere, kristjanov in RKC (ki v parlamentu sovražno zmerjajo vernike s “klerofašisti”, kot denimo poslanka ekstremne Levice Tomićeva) skuša Brglez v ustavo vsiliti člen, s katerim bi bila mogoča nadaljnja protiustavna segregacija otrok in staršev na osnovi njihovega svetovnega nazora in verskega prepričanja, s čimer bodo trajno kršene človekove pravice in svoboščine državljanov RS ter trajno omejene in okrnjene njihove verske svoboščine.
    Omenjeni poskus politikantsko pragmatičnega “prelisičenja” veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS s strani vlade dr. Mira Cerarja, univ. prof. pravnih ved, ter s strani vladajoče koalicije Cerarjeve SMC, Erjavčevega Desusa in Židanove SD, je profesor s PF UL dr. Pirnat že javno obsodil kot pravno in etično skrajno zavržen ter nepošten in kot tak sramoten za omenjene najvišje državne in vladne funkcionarje ter parlamentarce.
    Nezaslišan in nadvse sramoten paradoks je, da skuša vladajoča koalicija SMC-Desus-SD z “ad hoc” vsiljeno spremembo Ustave RS sistemsko zmanjševati pravice in svoboščine državljanov ter uveljavljati v izobraževanju na stopnji obevznega šolanja segregacijo in diskriminacijo na osnovi svetovnega nazora in veroizpovedi otrok oz. njihovih staršev.

  7. Sedanji vladi se izteka rok,ker pa niso naredili nič dobrega, po čem bi jih slovenstvo imelo v dobrem spominu, so se pač lotili za slabo delo, po katerem se jih bodo prihodnje generacije spominjale. Otroke bodo na primer strašili z: če ne boš priden, te bo Cerar vzel, ali : če se boš poboljšal, bomo poklicali Brgleza itd.
    Bog nam pomagaj, sicer bo z nami konec.

Komentiraj