Javno zgražanje zaradi nestrpnosti v Ljubljani. Posredovala tudi predsednica republike, na delu policija

Vir foto: Twitter profil Zavoda Živim
POSLUŠAJ ČLANEK

Kot smo že pisali, je v ponedeljek v središču Ljubljane prišlo do incidenta, v katerem se je skupina mlajših žensk nasilno spravila na instalacijo nevladne organizacije, ki je na Trgu republike predstavljala svoja stališča do zaščite življenja. 

Podrle so namreč več kot 190 zastavic, ki so jih v parku Zvezda v spomin na 190 razredov splavljenih otrok  postavili organizatorji Pohoda za življenje, ki se bo prihajajočo soboto zgodil v Ljubljani. 

Vandaliziranje postavitve je sprožilo zgražanje v javnosti in na družabnih omrežjih. Ker se je izkazalo, da je ena izmed »napadalk« članica Mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike, Sara Štiglic, je slednjo predsednica Pirc Musarjeva že odslovila iz odbora. Zaradi tega je požela javno kritiko Nike Kovač, oglasila pa se je tudi Štigličeva z izjavo, da se z odločitvijo o razrešitvi nikakor ne strinja, in da bo »ne glede na vse stala na strani žensk«.

Za komentar incidenta smo povprašali nekaj pristojnih institucij, in sicer urad Varuha človekovih pravic, Zagovornika načela enakosti in Policijo, vprašanja pa smo poslali tudi na Slovensko škofovsko konferenco (SŠK), Zavod Živim ter tudi nekaterim pravnikom. 

Vsaka zastavica postavljena na Kongresnem trgu predstavlja 20 otrok oz. en šolski razred umrlih nerojenih otrok zaradi splava. Spomnimo, zastavice v spomin na nerojene otroke so organizatorji nameravali imeti postavljene ves dan, tudi v času sprejema brucev Univerze v Ljubljani, ki je v ponedeljek popoldne potekal na bližnjem Kongresnem trgu, vendar je skupina mlajših žensk instalacijo popoldne podrla, tako da je zastavice pometala po tleh.


Dogodek je sprožil zgražanje ter burno razpravo na družabnih omrežjih. Danes pa se je nanj morala odzvati tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj je v javnost prišla informacija, da je bila v nespoštljivo komunikacijo in podiranje inštalacije vpletena tudi članica Mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike Sara Štiglic. Po besedah predsednice republike so z njo opravili pogovor, Štigličeva pa od danes naprej ni več članica omenjenega odbora. 

Na posredovanje predsednice republike so se odzvali tudi organizatorji Pohoda za življenje:

Odziv Pirc Musarjeve je retvital tudi Janez Janša in dopisal »pohvalno«.

Drugačnega mnenja pa je aktivistka Inštituta 8. marec Nika Kovač. Na FB profilu zavoda je zapisala, da so zastavice »pritisk in del jasne agende« ter se obregnila, da je ena iz deklet, ki so zastave s Kongresnega trga umaknile, celo izgubila mesto v posvetovalnem odboru predsednice. »Tiho in sistematično nasilje majhne skupine ljudi pa ostaja,« je dodala Kovačeva.

Štigličeva sicer aktivno deluje znotraj civilnodružbenih gibanj, nevladnih organizacij na področjih okoljevarstva, feminizma in socialne pravičnosti, v sklopu katerih sodeluje pri organizaciji dogodkov, shodov, izobraževanj, aktivističnih akcij in pri odnosih z javnostmi. Še bolj zanimivo pa je, da je prav omenjena Sara Štiglic pred kratkim ob nasilju na mariborski paradi ponosa obsojala ta dejanja, čez mesec dni pa sodelovala v podobnem dejanju.

Iz levih nevladniških aktivističnih krogov so tudi ostale storilke:

Glede dogodka, ki je več kot očitno zaradi družabnih omrežij le dosegel slovensko javnost in sprožil burne reakcije, smo zbrali odzive tistih, ki se jih posredno ali neposredno tiče dogodek.

V Zavodu ŽIV!M

Na početje storilk se je odzvalo tudi več politikov pomladne opcije. »Naj v soboto življenje dobi svoj glas,« je denimo tvitnil Janez Cigler Kralj

Varuh človekovih pravic: Svoboda izražanja je ena temeljnih pravic

Iz urada Varuha človekovih pravic Republike Slovenije so nam v odgovor zapisali, da so dogodek zaznali na družabnih omrežjih. 

Nenaročniki lahko članek v celoti preberete za 3,60 €, s čimer pridobite tudi 72-urni dostop do vseh naročniških vsebin na Domovini. Sicer pa ravno zdaj poteka naročniška akcija, v kateri letno naročnino dobite 20 € ceneje (klik!)

Zagovornik načela enakosti pa je sporočil, da je vsakršno uničevanje simbolov, pa naj bodo katerekoli barvne kombinacije, znamenje agresivnega zavračanja sporočil določene skupine. Takšno početje je sporno in nesprejemljivo v demokratični družbi. 

Dr. Matej Avbelj: Ne gre za vandalizem, ampak kršitev enakopravnosti. Pristojni organi so dolžni ukrepati


V zadevnem primeru ne moremo govoriti o vandalizmu pravi dr. Matej Avbelj, ampak za ravnanje v nasprotju z 131. členom KZ-1, ki prepoveduje kršitev enakopravnosti. V tem členu namreč piše: »Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.«

Dr. Avbelj je tako prepričan, da je skupina ljudi s tem, ko je drugim podrla njihovo inštalacijo, omejevala pravico do svobode izražanja ter zbiranja in združevanja na javnem mestu z namenom izraziti svoje etično stališče do abortusa, kot pač izhaja iz določene veroizpovedi. »S tem ali onim stališčem se ima vsakdo pravico ne strinjati, to svoje nestrinjanje tudi izraziti s svojimi nasprotnimi besedami in zborovanji, ne pa tako, da se onemogoča idejnim nasprotnikom njihov način in vsebino izražanja, ki je brez dvoma ustavno varovana. Tako kot je v Sloveniji umetna prekinitev nosečnosti pod zakonskimi pogoji nedvomno ustavno dopustna, je brez dvoma ustavno dopustno tudi izraziti nasprotovanje tej praksi,« je prepričan dr. Avbelj.

Ob tem pa poudarja tudi, da je »ne glede na to, kaj si po vsebini o izražanju misli državni vrh in drugi pristojni organi, so dolžni reagirati, da se zaščiti ustavna pravica izražajočih se, kot to veleva ustava in celo KZ-1«.

Dr. Fink: Zdi se, da je ustava pri nas samo za blef

 

Tudi pravnik dr. Andrej Fink meni zelo podobno in ugotavlja, da vladavina prava pri nas močno slabi. »Ustavne pravice so zrelativizirane 

zaradi dvojnih meril, ki se de facto uveljavljajo. Upravičeno lahko protestirajo samo eni, drugi pa ne. Veliko je izrečenega o »sovražnem govoru«. Kaj pa »sovražna dejanja«, kot je bilo podiranje zastavic na Kongresnem trgu, ki so jih postavili branilci življenja nerojenih Slovencev? Bomo videli, kako bo ukrepala policija, če bo, in kako se bodo odzvale druge državne službe, ki bi imele ingerenco ob takem dogodku,« je dejal v pogovoru za Domovino.

Ob tem dejanju ima občutek, kot da Ustave in njenih pravic in jamstev ni oz. da obstaja le formalno, nekako za »blef«.

 

SŠK: Preprečevanje in omejevanje svobode govora, demokratičnost zavira

Iz urada za enake možnosti do danes nismo prejeli nobenega odgovora, so nam pa glede omenjenega dogodka odgovorili s policije, vendar so nam lahko le potrdili, da so bili policisti o dogodku obveščeni ter da bodo, v kolikor bodo ugotovili vse potrebne elemente kaznivega dejanja, zoper kršitelje ustrezno ukrepali.  

Življenje je zakon
Pohod za življenje je svetovna civilna iniciativa, ki je nastala iz želje, da bi javnost ozaveščala o lepoti in dostojanstvu vsakega človeškega življenja. Letošnji pohod bo pod geslom Življenje je zakon potekal v soboto, 7. 10., z zbiranjem ob 9.30 na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike