Janševa vlada bo izpolnila obljubo Šarčeve in ostala zvesta Slovenski vojski. Ne pa tudi leva opozicija

(foto: wikipedia)
"Razprave o upravičenosti povečevanja javnih izdatkov za obrambo, ki so spremljale priprave na obisk generalnega sekretarja Nata v Sloveniji, predsednika vlade Marjana Šarca niso odvrnile od tega, da Jensu Stoltenbergu ne bi obljubil povečanja izdatkov v skladu s cilji zavezništva. Kljub temu, da ukrep verjetno ne bo užival visoke javnomnenjske podpore, je po prepričanju slovenskega državnega vrha nujen, saj Slovenija z njim izpolnjuje tako svoje obveznosti do Nata, kot tudi skrbi za lastno varnost."

Tako je Delo 19. novembra 2018 poročalo o zavezi Šarčeve vlade generalnemu sekretarju zavezništva NATO, da se bo Slovenija vendarle vsaj do neke mere začela držati zavez skupnega obrambnega partnerstva ter obrambne izdatke do leta 2024 dvignila vsaj na 1,5 % BDP, če že ne zmore doseči dveh odstotkov. "Ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe," je na skupni tiskovni konferenci takrat poudaril premier Šarec.

Danes si druga, desnosredinska vlada, z zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, prizadeva držati obljub Šarčeve koalicije. Tudi ta, kot poudarja, zaradi sebe in ne drugih." A danes tisti, ki so zavezo dali, temu nasprotujejo in zahtevajo posvetovalni referendum, ki pa v državnem zboru ni bil izglasovan. 

Marjan Šarec pa se v današnji parlamentarni razpravi preventivno ni oglašal, kot tudi ne Alenka Bratušek, ki je sredi gospodarske krize leta 2013 dala zavezo o 2 % BDP za obrambo do 2024. 

47 poslancev od 82 prisotnih je danes glasovalo proti predlogu Levice, da Slovenija izvede posvetovalni referendum o Zakonu za zagotavljaje sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki ga je zahtevala Levica, podprli pa so ga tudi v LMŠ, SD in SAB. Zagovorniki referenduma so skupaj zbrali 35 glasov.

Poslanci leve opozicije so v razpravi koaliciji očitali predvsem nesmotrno porabo sredstev v času krize, ki prihaja kot posledica epidemije. Namesto v vojaške izdatke so zagovarjali investicije v zdravstvo ter socialo. Opozarjali so tudi na zadolžitev, ki bo zaradi blaženja posledic krize narasla.

"Imate torej res denar za vse, za vojsko in za zdravje, za ljudi in za orožje. V resnici ta država ni bila še nikoli toliko zadolžena kot bo po letošnjem letu, kaj šele po naslednjih dveh. Pogovarjamo se o državnem dolgu v znesku 100 % BDP," tokrat, za razliko od časov gospodarske krize, zadolženost Slovenije skrbi Luko Mesca.

Argumenti leve opozicije so šli tudi v smer, da Slovenija ni vojaško ogrožena, ne od Rusije, niti od Kitajske, kot to ocenjujejo v zvezi NATO.

Luka Mesec: "Kitajska ne ogroža, pač pa je ogrožena, ogroža pa jo trenutna politika ZDA, ki jo premier Janez Janša tako navdušeno podpira. In drugič, Kitajska v svojih strategijah nima nikakršnih ekspanzij, niti ne povečuje svojega deleža izdatkov za vojsko ... in drugič, zanimiv je argument, da Kitajska, citiram: »Veča grožnjo odprti družbi in osebnim svoboščinam.« Nikjer nisem videl Kitajcev, da bi grozili našim medijem ali pa Kitajcev, ki bi na cesto metali naše nevladne organizacije, žugali s prstom našemu pravosodju ali krčili osebne svoboščine v Sloveniji, recimo prepovedale referendum."


Leva opozicija je vladi očitala še sklep, s katerim ta želi onemogočiti naknadni zakonodajni referendum o tem vprašanju, češ da je nedopusten, saj po 90. členu ustave le-ta po zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe ni mogoč. Levica že napoveduje ustavno presojo sklepa, če ga bo sprejel tudi državni zbor.

Koalicijski poslanci: gre za referendum o tem ali Slovensko vojsko imeti ali ne


Argumente poslancev koalicije, zakaj posvetovalni referendum ni na mestu, je najbolje strnila poslanka SMC Monika Gregorčič:

"Prvič, to dejanje bi bilo v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi Republike Slovenije. Drugič, bilo bi v nasprotju z mednarodno sprejetimi obveznostmi in zavezami naše države. Tretjič, bilo bi v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Četrtič, poleg tega bi negativno vplivalo na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske. Petič, korenito bi poseglo v verodostojnost in ugled naše države, kot članice zavezništva, ki poskuša kredibilno izpolnjevati, skupaj dogovorjene ambicije in cilje Nata in Evropske unije, na področju kolektivne obrambe in skupne obrambne in varnostne politike. Šestič, nenazadnje, bi ta odločitev ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo Slovenske vojske."

V Novi Sloveniji, stranki iz katere prihaja resorni minister, menijo, da so predlagane investicije v Slovensko vojsko v trenutni sestavi tisti minimum, ki ga moramo zagotoviti, če želimo ohraniti Slovensko vojsko. "Nato je najcenejša varnostna polica, strošek drugih držav, ki niso v Natu, na primer Avstrija in Švice je bistveno višji," poudarjajo in navajajo, da so nevtralni Švicarji nedavno na referendumu odločili, da želijo do leta 2030 le za nova letala in sistemske zemeljne zračne obrambe dolgega dosega nameniti 7,4 milijarde evrov.

Državni sekretar z Ministrstva za obrambo, Uroš Lampret, je poudaril, da delež za obrambo letos znaša nekaj več kot 1 % BDP, kar pomeni, da zasedamo 25. mesto izmed 30-ih držav članic ter 27. mesto glede deleža izdatkov namenjenega za investicije.

Države članice Zveze Nato, v imenu Slovenije takratna premierka Alenka Bratušek, so se leta 2014 zavezale, da bodo v desetih letih torej do leta 2024 svoje obrambne izdatke približale 2 % BDP. Enako zavezo je dal tudi naslednji predsednik leve vlade, Miro Cerar na vrhu v Pragi leta 2016.

Šarčeva vlada je v Beli knjigi o obrambi zapisala, da naj bi se delež BDP za obrambne izdatke do leta 2024 postopno dvigoval na 1,5 %BDP in v drugi fazi naj bi se dosegel cilj 2 % BDP najkasneje do leta 2035. "Ta postopna rast bo usmerjena predvsem v investicije in modernizacijo, posodobitev vojaške infrastrukture in opreme ter tudi v materialno ureditev statusa vojakov," piše. Zakonsko osnovo za vse našteto pa predstavlja ravno Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki mu zdaj člani Šarčeve koalicije 5+1 nasprotujejo.

Lampred je še izpostavil, da so bile načrtovane investicije za Slovensko vojsko pred nastopom te Vlade za naslednje leto med 70 in 80 milijonov, zdaj bodo 100.

Tako je po oceni MORS časovnica investiranja obrambnega sektorja smiselno razdeljena na obdobje šestih let, z investicijami pa se bodo vzpostavile in zagotovile najpomembnejše vojaške zmogljivosti. Izjemno pomembno varovalko, ki jo predlog zakona vključuje, je nadzor s strani Državnega zbora.

KOMENTAR: Uredništvo
Če res ta denar tako krvavo potrebujemo za zdravstvo in stanovanja, zakaj namesto Slovenske vojske ne ukinemo RTV Slovenija in državnega financiranja nevladnikov z Metelkove?
Namenjanje denarja za vojaške investicije je v politiki vedno nehvaležno početje, saj v dilemi med "maslom in topovi" politični nasprotniki oblasti, ki se tega loti, vedno igrajo na populistične viže o bolnicah, domovih upokojencev in stanovanjih, ki bi jih s tem denarjem lahko zgradili. Zato je tej vladi, še posebej pa ministru Mateju Toninu, v trenutni koronavirusni situaciji še toliko težje, saj sedanja leva opozicija, ki je, ironično, te zaveze dala, zdaj okoliščine izkorišča za usmerjanje vode na svoj mlin ter maha z referendumom, na katerem predvideva, da bi ljudstvo lahko prepričala v stališče, ki ga zavzema zdaj, ko ni več na oblasti. Kot smo danes enkrat že pokazali, takšna dvoličnost za stranke, ki se imenujejo po svojih voditeljih, ni nič nenavadnega. Slednjega ne moremo očitati le Levici, ki je vseskozi striktno tako proti članstvu Slovenije v NATO, oziroma pravzaprav Slovenski vojski sami po sebi. Zato je jasno, da ji niso pripravljeni nameniti nobenih potrebnih sredstev in bi jo, če bi to dopuščala njihova politična moč, najbrž kar ukinili. Oziroma "demilitarizirali Slovenijo", kot  se temu reče v njihovih ideoloških krogih. Pa vendar predvsem Levica, namesto protiargumentov in ponujanja alternativ za obrambno varnost, v razpravi uporablja skoraj izključno izrabljene populizme o neizgrajenih bolnišnicah, domovih za ostarele in stanovanjih ter o domnevnem strahu koalicije pred ljudsko voljo. Ampak če jim res gre za to, zakaj ne bi denarja v te namene denimo preusmerili iz obveznega prispevka za RTV Slovenija, bi jim lahko odgovorili na njihovi populistični ravni. Navsezadnje, zakaj ne bi naredili posvetovalnega referenduma ravno o tem, ali potrebna sredstva dobimo z ukinitvijo Slovenske vojske ali raje RTV Slovenija? Bi si s takšnim referendumom levica upala stopiti pred ljudi, ko vladni strani tako vehementno očita "strah pred ljudstvom"?!? Navsezadnje bi iz preusmeritve RTV prispevka za zdravstvo in socialo dobili kakšnih 30 milijonov evrov več denarja letno, kot ga ta trenutek vlada načrtuje za vojaške investicije. Če k temu dodamo še milijone, ki gredo za razne nevladne organizacije iz Metelkove 6, pa pridemo še do precej višjih številk. Kaj če bi naredili referendum tudi o tem? Seveda pa takšni in drugačni populizmi z realnostjo, s katero se srečuje vsakršna oblast, nimajo nobene zveze. Desnosredinska vlada ta čas vlaga velike napore za ponovno izgradnjo mednarodnega ugleda Slovenije, ki smo ga v času levih vlad v dobršni meri uspeli zapraviti - tudi, oziroma predvsem s sprenevedanjem, dajanjem nikoli uresničenih zavez ter klanjanjem strateškim nasprotnikom Zahodnih zaveznikov v trenutkih, ko so ti pričakovali enotno podporo. In kar je bistveno, trenutna vlada je prva po dolgem času, ki ji je resnično mar za Slovensko vojsko in vse, kar ta simbolno in realno za samostojno Slovenijo pomeni in predstavlja. Zato so pripravljeni zgristi tudi v javnomnenjsko nepriljubljene odločitve, katerih so se predhodne vlade velikem loku izogibale.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Pristno sočutje
15. 12. 2025 ob 6:00
Rimski pisalni pribor
14. 12. 2025 ob 19:00