Janševa vlada bo izpolnila obljubo Šarčeve in ostala zvesta Slovenski vojski. Ne pa tudi leva opozicija
"Razprave o upravičenosti povečevanja javnih izdatkov za obrambo, ki so spremljale priprave na obisk generalnega sekretarja Nata v Sloveniji, predsednika vlade Marjana Šarca niso odvrnile od tega, da Jensu Stoltenbergu ne bi obljubil povečanja izdatkov v skladu s cilji zavezništva. Kljub temu, da ukrep verjetno ne bo užival visoke javnomnenjske podpore, je po prepričanju slovenskega državnega vrha nujen, saj Slovenija z njim izpolnjuje tako svoje obveznosti do Nata, kot tudi skrbi za lastno varnost."
Tako je Delo 19. novembra 2018 poročalo o zavezi Šarčeve vlade generalnemu sekretarju zavezništva NATO, da se bo Slovenija vendarle vsaj do neke mere začela držati zavez skupnega obrambnega partnerstva ter obrambne izdatke do leta 2024 dvignila vsaj na 1,5 % BDP, če že ne zmore doseči dveh odstotkov. "Ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe," je na skupni tiskovni konferenci takrat poudaril premier Šarec.
Danes si druga, desnosredinska vlada, z zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, prizadeva držati obljub Šarčeve koalicije. Tudi ta, kot poudarja, zaradi sebe in ne drugih." A danes tisti, ki so zavezo dali, temu nasprotujejo in zahtevajo posvetovalni referendum, ki pa v državnem zboru ni bil izglasovan.
Marjan Šarec pa se v današnji parlamentarni razpravi preventivno ni oglašal, kot tudi ne Alenka Bratušek, ki je sredi gospodarske krize leta 2013 dala zavezo o 2 % BDP za obrambo do 2024.
47 poslancev od 82 prisotnih je danes glasovalo proti predlogu Levice, da Slovenija izvede posvetovalni referendum o Zakonu za zagotavljaje sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki ga je zahtevala Levica, podprli pa so ga tudi v LMŠ, SD in SAB. Zagovorniki referenduma so skupaj zbrali 35 glasov.
Poslanci leve opozicije so v razpravi koaliciji očitali predvsem nesmotrno porabo sredstev v času krize, ki prihaja kot posledica epidemije. Namesto v vojaške izdatke so zagovarjali investicije v zdravstvo ter socialo. Opozarjali so tudi na zadolžitev, ki bo zaradi blaženja posledic krize narasla.
"Imate torej res denar za vse, za vojsko in za zdravje, za ljudi in za orožje. V resnici ta država ni bila še nikoli toliko zadolžena kot bo po letošnjem letu, kaj šele po naslednjih dveh. Pogovarjamo se o državnem dolgu v znesku 100 % BDP," tokrat, za razliko od časov gospodarske krize, zadolženost Slovenije skrbi Luko Mesca.
Argumenti leve opozicije so šli tudi v smer, da Slovenija ni vojaško ogrožena, ne od Rusije, niti od Kitajske, kot to ocenjujejo v zvezi NATO.
Leva opozicija je vladi očitala še sklep, s katerim ta želi onemogočiti naknadni zakonodajni referendum o tem vprašanju, češ da je nedopusten, saj po 90. členu ustave le-ta po zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe ni mogoč. Levica že napoveduje ustavno presojo sklepa, če ga bo sprejel tudi državni zbor.
Argumente poslancev koalicije, zakaj posvetovalni referendum ni na mestu, je najbolje strnila poslanka SMC Monika Gregorčič:
"Prvič, to dejanje bi bilo v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi Republike Slovenije. Drugič, bilo bi v nasprotju z mednarodno sprejetimi obveznostmi in zavezami naše države. Tretjič, bilo bi v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Četrtič, poleg tega bi negativno vplivalo na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske. Petič, korenito bi poseglo v verodostojnost in ugled naše države, kot članice zavezništva, ki poskuša kredibilno izpolnjevati, skupaj dogovorjene ambicije in cilje Nata in Evropske unije, na področju kolektivne obrambe in skupne obrambne in varnostne politike. Šestič, nenazadnje, bi ta odločitev ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo Slovenske vojske."
V Novi Sloveniji, stranki iz katere prihaja resorni minister, menijo, da so predlagane investicije v Slovensko vojsko v trenutni sestavi tisti minimum, ki ga moramo zagotoviti, če želimo ohraniti Slovensko vojsko. "Nato je najcenejša varnostna polica, strošek drugih držav, ki niso v Natu, na primer Avstrija in Švice je bistveno višji," poudarjajo in navajajo, da so nevtralni Švicarji nedavno na referendumu odločili, da želijo do leta 2030 le za nova letala in sistemske zemeljne zračne obrambe dolgega dosega nameniti 7,4 milijarde evrov.
Državni sekretar z Ministrstva za obrambo, Uroš Lampret, je poudaril, da delež za obrambo letos znaša nekaj več kot 1 % BDP, kar pomeni, da zasedamo 25. mesto izmed 30-ih držav članic ter 27. mesto glede deleža izdatkov namenjenega za investicije.
Države članice Zveze Nato, v imenu Slovenije takratna premierka Alenka Bratušek, so se leta 2014 zavezale, da bodo v desetih letih torej do leta 2024 svoje obrambne izdatke približale 2 % BDP. Enako zavezo je dal tudi naslednji predsednik leve vlade, Miro Cerar na vrhu v Pragi leta 2016.
Šarčeva vlada je v Beli knjigi o obrambi zapisala, da naj bi se delež BDP za obrambne izdatke do leta 2024 postopno dvigoval na 1,5 %BDP in v drugi fazi naj bi se dosegel cilj 2 % BDP najkasneje do leta 2035. "Ta postopna rast bo usmerjena predvsem v investicije in modernizacijo, posodobitev vojaške infrastrukture in opreme ter tudi v materialno ureditev statusa vojakov," piše. Zakonsko osnovo za vse našteto pa predstavlja ravno Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki mu zdaj člani Šarčeve koalicije 5+1 nasprotujejo.
Lampred je še izpostavil, da so bile načrtovane investicije za Slovensko vojsko pred nastopom te Vlade za naslednje leto med 70 in 80 milijonov, zdaj bodo 100.
Tako je po oceni MORS časovnica investiranja obrambnega sektorja smiselno razdeljena na obdobje šestih let, z investicijami pa se bodo vzpostavile in zagotovile najpomembnejše vojaške zmogljivosti. Izjemno pomembno varovalko, ki jo predlog zakona vključuje, je nadzor s strani Državnega zbora.
Tako je Delo 19. novembra 2018 poročalo o zavezi Šarčeve vlade generalnemu sekretarju zavezništva NATO, da se bo Slovenija vendarle vsaj do neke mere začela držati zavez skupnega obrambnega partnerstva ter obrambne izdatke do leta 2024 dvignila vsaj na 1,5 % BDP, če že ne zmore doseči dveh odstotkov. "Ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe," je na skupni tiskovni konferenci takrat poudaril premier Šarec.
Danes si druga, desnosredinska vlada, z zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, prizadeva držati obljub Šarčeve koalicije. Tudi ta, kot poudarja, zaradi sebe in ne drugih." A danes tisti, ki so zavezo dali, temu nasprotujejo in zahtevajo posvetovalni referendum, ki pa v državnem zboru ni bil izglasovan.
Marjan Šarec pa se v današnji parlamentarni razpravi preventivno ni oglašal, kot tudi ne Alenka Bratušek, ki je sredi gospodarske krize leta 2013 dala zavezo o 2 % BDP za obrambo do 2024.
47 poslancev od 82 prisotnih je danes glasovalo proti predlogu Levice, da Slovenija izvede posvetovalni referendum o Zakonu za zagotavljaje sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki ga je zahtevala Levica, podprli pa so ga tudi v LMŠ, SD in SAB. Zagovorniki referenduma so skupaj zbrali 35 glasov.
Poslanci leve opozicije so v razpravi koaliciji očitali predvsem nesmotrno porabo sredstev v času krize, ki prihaja kot posledica epidemije. Namesto v vojaške izdatke so zagovarjali investicije v zdravstvo ter socialo. Opozarjali so tudi na zadolžitev, ki bo zaradi blaženja posledic krize narasla.
"Imate torej res denar za vse, za vojsko in za zdravje, za ljudi in za orožje. V resnici ta država ni bila še nikoli toliko zadolžena kot bo po letošnjem letu, kaj šele po naslednjih dveh. Pogovarjamo se o državnem dolgu v znesku 100 % BDP," tokrat, za razliko od časov gospodarske krize, zadolženost Slovenije skrbi Luko Mesca.
Argumenti leve opozicije so šli tudi v smer, da Slovenija ni vojaško ogrožena, ne od Rusije, niti od Kitajske, kot to ocenjujejo v zvezi NATO.
Luka Mesec: "Kitajska ne ogroža, pač pa je ogrožena, ogroža pa jo trenutna politika ZDA, ki jo premier Janez Janša tako navdušeno podpira. In drugič, Kitajska v svojih strategijah nima nikakršnih ekspanzij, niti ne povečuje svojega deleža izdatkov za vojsko ... in drugič, zanimiv je argument, da Kitajska, citiram: »Veča grožnjo odprti družbi in osebnim svoboščinam.« Nikjer nisem videl Kitajcev, da bi grozili našim medijem ali pa Kitajcev, ki bi na cesto metali naše nevladne organizacije, žugali s prstom našemu pravosodju ali krčili osebne svoboščine v Sloveniji, recimo prepovedale referendum."
Leva opozicija je vladi očitala še sklep, s katerim ta želi onemogočiti naknadni zakonodajni referendum o tem vprašanju, češ da je nedopusten, saj po 90. členu ustave le-ta po zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe ni mogoč. Levica že napoveduje ustavno presojo sklepa, če ga bo sprejel tudi državni zbor.
Koalicijski poslanci: gre za referendum o tem ali Slovensko vojsko imeti ali ne
Argumente poslancev koalicije, zakaj posvetovalni referendum ni na mestu, je najbolje strnila poslanka SMC Monika Gregorčič:
"Prvič, to dejanje bi bilo v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi Republike Slovenije. Drugič, bilo bi v nasprotju z mednarodno sprejetimi obveznostmi in zavezami naše države. Tretjič, bilo bi v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Četrtič, poleg tega bi negativno vplivalo na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske. Petič, korenito bi poseglo v verodostojnost in ugled naše države, kot članice zavezništva, ki poskuša kredibilno izpolnjevati, skupaj dogovorjene ambicije in cilje Nata in Evropske unije, na področju kolektivne obrambe in skupne obrambne in varnostne politike. Šestič, nenazadnje, bi ta odločitev ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo Slovenske vojske."
V Novi Sloveniji, stranki iz katere prihaja resorni minister, menijo, da so predlagane investicije v Slovensko vojsko v trenutni sestavi tisti minimum, ki ga moramo zagotoviti, če želimo ohraniti Slovensko vojsko. "Nato je najcenejša varnostna polica, strošek drugih držav, ki niso v Natu, na primer Avstrija in Švice je bistveno višji," poudarjajo in navajajo, da so nevtralni Švicarji nedavno na referendumu odločili, da želijo do leta 2030 le za nova letala in sistemske zemeljne zračne obrambe dolgega dosega nameniti 7,4 milijarde evrov.
Državni sekretar z Ministrstva za obrambo, Uroš Lampret, je poudaril, da delež za obrambo letos znaša nekaj več kot 1 % BDP, kar pomeni, da zasedamo 25. mesto izmed 30-ih držav članic ter 27. mesto glede deleža izdatkov namenjenega za investicije.
Države članice Zveze Nato, v imenu Slovenije takratna premierka Alenka Bratušek, so se leta 2014 zavezale, da bodo v desetih letih torej do leta 2024 svoje obrambne izdatke približale 2 % BDP. Enako zavezo je dal tudi naslednji predsednik leve vlade, Miro Cerar na vrhu v Pragi leta 2016.
Šarčeva vlada je v Beli knjigi o obrambi zapisala, da naj bi se delež BDP za obrambne izdatke do leta 2024 postopno dvigoval na 1,5 %BDP in v drugi fazi naj bi se dosegel cilj 2 % BDP najkasneje do leta 2035. "Ta postopna rast bo usmerjena predvsem v investicije in modernizacijo, posodobitev vojaške infrastrukture in opreme ter tudi v materialno ureditev statusa vojakov," piše. Zakonsko osnovo za vse našteto pa predstavlja ravno Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki mu zdaj člani Šarčeve koalicije 5+1 nasprotujejo.
Lampred je še izpostavil, da so bile načrtovane investicije za Slovensko vojsko pred nastopom te Vlade za naslednje leto med 70 in 80 milijonov, zdaj bodo 100.
Tako je po oceni MORS časovnica investiranja obrambnega sektorja smiselno razdeljena na obdobje šestih let, z investicijami pa se bodo vzpostavile in zagotovile najpomembnejše vojaške zmogljivosti. Izjemno pomembno varovalko, ki jo predlog zakona vključuje, je nadzor s strani Državnega zbora.
Zadnje objave
Štiri popotniške (3/4): Razbojnik Janošik – slovaški narodni junak
15. 12. 2025 ob 19:00
Društvo novinarjev Slovenije novinarje oddaje Tarča na TVS pustilo na cedilu
15. 12. 2025 ob 16:08
Finančne in vsebinske zagate centra Epic v sklopu EPK
15. 12. 2025 ob 12:26
V ponedeljek 27. shod za zaščito pitne vode: 14.30, Ljubljanski magistrat
15. 12. 2025 ob 10:50
Pristno sočutje
15. 12. 2025 ob 6:00
Rimski pisalni pribor
14. 12. 2025 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Štiri popotniške (3/4): Razbojnik Janošik – slovaški narodni junak
15. 12. 2025 ob 19:00
Pristno sočutje
15. 12. 2025 ob 6:00
Rimski pisalni pribor
14. 12. 2025 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
DEC
15
DEC
18
MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] Aleš Primc: Pljunek na vrednote slovenskega naroda (Vroča tema, 14. 12. 2025)
14. 12. 2025 ob 17:05
[Video] Miro Pačnik: »Kako sem Titu odrezal glavo« (Vroča tema, 11. 12. 2025)
11. 12. 2025 ob 17:10
Izbor urednika
[Video] Aleš Primc: Pljunek na vrednote slovenskega naroda (Vroča tema, 14. 12. 2025)
14. 12. 2025 ob 17:05
Janković: gradil bi tam, kjer lastnik ne sme; pred kamerami smeh, na sodišču molk
13. 12. 2025 ob 9:50
Domovina 230: Ali bomo državo branili ali pa je nismo vredni
10. 12. 2025 ob 6:10
Domovina št. 230: Ali bomo državo branili ali pa je nismo vredni
10. 12. 2025 ob 6:00
11 komentarjev
Alojzij Pezdir
"Mesečnike" Levice in cagave prilagodljivce ter preračunljivce drugih levičarskih opozicijskih strank (LMŠ, SD in SAB) je treba kar naprej opominjati, da smo se državljani RS že referendumsko jasno in nedvoumno ter veljavno, legitimno in legalno opredelili za polnopravno članstvo RS v evro-atlantskem zavezništvu Nato.
Tedaj smo državljani RS dobro vedeli, katere bodo pomembne strateške in razvojne prednosti polnopravnega članstva v močni mednarodni obrambni organizaciji najrazvitejših držav, a tudi, da bomo za polnopravno članstvo morali tudi sorazmerno prispevati k lastni in skupni obrambni sposobnosti ter moči. Kar pa bo brez dvoma nižji strošek, kot bi ga morali obrambnim silam nameniti, če bi se razvijali popolnoma samostojno in brez vsakršnih mednarodnih zavezništev.
Očitno so prilagodljivi in oportunistični levičarski opozicijski prvaki in politiki, tudi ko so bili na oblasti, od članstva v Natu pričakovali in terjali le brezplačne prednosti in privilegije, za lasten finančni prispevek (v višini dveh odstotkov BDP za lastno obrambno pripravljenost) pa nikoli niso ustrezno poskrbeli.
Posledica komaj polovičnega izpolnjevanja veljavno sprejetih in večkrat legalno in legitimno potrjenih mednarodnih obvez (zgolj okoli odstotka BDP) pa ni le mednarodna neverodostojnost in blamaža RS, ampak predvsem porazna obrambna nepripravljenost Slovenske vojske za izredne razmere, saj že nekaj let zapored enote SV ne dosegajo niti zadostne ocene, razen za delovanje v miru. To je približno tako, kot bi imeli v garaži vrhunsko terensko vozilo, a brez koles ali brez motorja. Odlično, a neuporabno v konkretnih razmerah in ob konkretnih obremenitvah in nevarnostih.
Prvaki opozicijskih levih strank (LMŠ, SD, Levice, SAB), ki so tako rekoč do začetka letošnjega leta svobodno in širokogrudno v prejšnjih vladah razpolagali z državnim proračunom in proračuni paradržavnih skladov, nam danes preračunavajo, koliko bolnišnic, domov za starejše občane, šol, telovadnic ... bi lahko zgradili za predvidena investicijska sredstva v lastno obrambno moč v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Naj nam končno prvaki levičarskih opozicijskih strank povedo, zakaj v svojih mandatih na oblasti in pri proračunskih koritih niso zgradili nobene bolnišnice, zakaj niso zgradili nobenega doma za starejše občane, nobenega zavoda za posebej prizadete in izpostavljene družbene skupine ..., in to kljub temu, da so drastično "varčevali" in "prišparali" pri stroških za obrambno pripravljenost SV, za opremo in modernizacijo Policije in drugih nujnih ustanov in sil za obrambo nedotakljivosti slovenskega ozemlja, za varovanje ustavnega reda in miru ter zaščito javnega zdravja?
Koliko časa nam bodo prvaki destruktivne in zlonamerne opozicije še lagali in skušali zavestno manipulirati s pol-resnicami in/ali popolnimi lažmi, da bi ohranjali neverodostojnost RS v mednarodnem okolju EU in Nata ter zavestno pospeševali samo-uničevalno vegetiranje in notranji razkroj Slovenske vojske kot enega od simbolov ter operativnih temeljev slovenske suverenosti, neodvisnosti in veljavnega ustavnega reda v RS?
ales
Narod brez vojske je kot čoln brez vesel.
In prihajajo časi, ko bo vojska nujno potrebna, sicer bomo zopet nekomu hlapčevali, in ženske bodo nosile nidžab.
Hvaliti se, da bo Slovenija za vojsko poskusila nameniti 1,5% BDP je šala ali pa besedičenje mlečnozobih politikov.
Za 1,5M narod je nujna vsaj 6 mesečna vojaška obveznost za vse in 3% BDP denarja. Kdor tega ne podpira je izdajalec slovenskega naroda!
APMMB2
Vse se je začelo z referendumom o osamosvojitvi Slovenije. Od takrat je minilo trideset let.
Takrat smo se Slovenci z veliko plebiscitarno večino odločili, da zapustimo razpadajočo Jugoslavijo in Baklan, ter se osamosvojimo, uvedemo v svoji državi demokracijo in se prilljučimo demokratični Evropi.
Za priključitev demokratični Evropi smo po osamaosvojitvi in mednarodnem priznanju izvedli še dva referenduma, in sicer za vstop v NATO pakt in vstop v EU.
Oba referenduma sta bila izglasovana z ustavno večino.
Ob vstopu v NATO pakt smo se zavezali, da bomo sestavni del obrambnih sil in ponudili v skupno obrabno moč dva oklepna bataljona. To se je dogajalo takrat, ko je Slovenijo vodila stranka LDS pod vodstvom slavnega Janaza Drnovška in njegovega naslednika Antona Ropa.
Spomniti se je potrebno, da je bila takrat stranka LDS na vrhuncu moči in je vladala skorajda tako kot vlada danes Fides na Madžarskem. Opozicije takrat LDS praktično ni imela.
Do danes se je močna in mogočna stranka, ki je praktično postavila temelje za državno upravo, razpadla na mnogo manjših strank ki jih lahko štejemo za njene naslednice od Levice, LMŠ, ZAB, SMC in še kakšna stranka, ali stančica bi se našla.
Pa to ni pomembno, pomebno je to, da smo Slovenci plebiscitarno podprli vstop v NATO in posledično tudi zavezo, da bomo v skupne obrambne sile prispevali dva motorizirana bataljina. Zaveza je stra skorj dvajset let in še ni izpolnjena.
Sedaj pa si oglejmo kredibilnost Slovenije in pred vsem njenih levičastkih politikov.
Slavni Drnovšek in manj slavni Rop sta se sprla, kdo bo podpisal pristopno izjavo Slovenije v NATO pakt. Takšna sila je bila . Pred vsem Rop je bil tisti, ki si je želel večne slave.
Nato so sledile obljube in obveza vključitve dveh motoriziranih bataljonov v obrambne sile NATO pakta.
Če se dobro spomnimo, je bila obljuba povezana z izdelavo lastnih oklepnih vozil na Ravnah.
Takrat je mafisjki krog že tkal podlage za ropanje države, saj se je ob planiranem velikem poslu zbrala dokaj sumljiva druščina, ki bi opremila dva motorizirana bataljona, zaračunala pa opremo za štiri takšne vojaške formacije. Nikogar takrat ni motilo, kje bosta bataljona delovala in ali bosta rila po domači slovenski zemlji, ali pa v kašni puščavi na Bližnjem vzhodu. Važen je bil posel, ki bi urtegnil napolniti žepe slovenski mafiji.
Vlada Antona Ropa je padla in nalogo formiranja bojnih enot je prevzela Janševa vlada, ki se je posla lotila resno in pripravila razpis za nabavo finskih Patrij.
Nastala je kočljiva situacija. Vlada je prevzela posel mafiji, ki je namraval okrasti državo preko Raven. Posel je padel v vodo. Še huje pa je bilo, da je zavladal Janez Janša, ki ga je bilo potrebno spraviti iz oblasti, saj bi utegnil narediti preveliko škodo slovenski mafiji, ki vse od vladavina slavne LDS s še slavnejšim Drnovškom na čelu hara in krade Slovenijo.
Mafija si je izmislila in izvedla prevaro s katero je obtožila Janeza Janšo za velekorupcijo pri nabavi Patrij,finskih oklepnikov. Za afero so najeli finskega novinarja Berglunda in uprizorili pod vodstvom Draga Kosa lažni proces ter dolga leta blatili in poniževali Janšo, Krkoviča in Črnkoviča. Afero je mafija pogrevala vedno, kadar so bile volitve, tako da smo lahko dobili dokaz, da je afera namenjana izključno za uničevanje Janeza Janše. Končno je Ustavno sodišče razsodilo da Janša ni kriv, saj tožilstvo in sodstvo nista uspela dokazati, da je dejanje katerega je obtožen in dvakrat obsojen Janez Janša ni KAZNIVO. Sodišče bi moralo sodbo razveljaviti, pa je ni, ker je namenoma dopustilo zastaranje in recimo takšnim tipom kot je Igor omogočilo, da Janšo še vedno obtožuje ropanja Slovenije.
Sedaj pa k nabavi oklepnikov.
Janša se je z vlado odločil, da izpolni davno dano obljubo in formira obljubljena dva oklepna bataljona.
Opozicijo: Šarca, Fajonovo, Meseca, pa Nemca, dr? Trčka in ostale sprašujem, ali hodijo k prijateljem že 25 let na večerjo, se nažrejo in gostitelju ne prinesejo popolnoma nič? Verjetno so takšni. In da bodo razumeli, razumeti pa orajao tudi takšni tipi kot je Igor, naj pojasnim, da Slovenija že 20 let koristi obrambno zaščito NATA, pa za to ne plačuje ustrezne protiusluge.
Ja kakršni so Šarec, Fajonova, Bratuška, ali luka Mesec, takšna je Slovenija takrat, kadar ji vladajo. Polna lažnih obljub, pa nikakšne izpolnitve zavez.
To je tisto, kar sramoti Slovenijo, tisto, kar ji jemlje kredibilnost in ne lažnjiva orbanizacija Slovenije, ki jo ti lažnjivci prodajajo po Evropi.
In vrnimo se k nabavi oklepnikov. To je zaveza Slovenije, da je lahko del skupnega obrambnega sistema NATA.
Vsako članstvo nekaj stane. Tudi članstvo v NATU. Članstvo pa omogoča članstvo v EU.
Vprašujem vrlo opozicijo pred vsem nadutega in lažnjivega Marjana Šarca, ali si upa Slovenijo izločiti iz NATA in kasneje še iz EU?
Če si tega ne upa, naj potem brzda svoje gobezdave poslance in tudi jurišnike vrle Levice.
Tudi Igorja lahko opozori, da ne stresa neumnosti in laži.
STAJERKA2021
APMB..., odličen komentar!
IgorP
APMMB2 Igor vse argumentira, če me že omenjaš! Drugače pa je v demokraciji pomembnejša volja ljudstva kot pa volja Janše oz. SDS!
STAJERKA2021
Pa kaj se gredo levičarji, komunistični revolucionarji? A res mislijo, da bodo imeli "posvetovalni referendum" za zbiranje političnih točk na butalcih, ki ob petkih kolesarijo? Ne, ni jim uspelo. Preprosto, vojsko rabimo, našo, slovensko vojsko, ki bo čuvala južno mejo, da ne bodo levičarji preko "nevladnih organizacij" povabili preveč migrantov na državne jasli. Ker to pa obvladajo!
Šarčeva vlada in vlada Alenke Bratušek se je v preteklosti zavezala, da bo vojsko v dogovorjenem procentu tudi podpirala. Sedaj pa spomin zlate ribice!
Aktualna vlada dela ne samo na omejevanju virusa, temveč na tudi drugih področjih.
Ko pa slišim levičarje v DZ, kako JJ ne namenja denarja za domove za starejše, pa ne morem verjeti, da si drznejo izustiti take bedarije. Bili ste v Cerarjevi in Šarčevi vladi: KOLIKO DOMOV JE BILO ZGRAJENO, LEVIČARJI? KOLIKO? Sedaj pa bajate o tem, kaj vse JJ ni naredil v 6 mesecih. Kaj pa ste vi naredili?
IgorP
"Najprej so življenja, nato gospodarstvo...vse ostalo lahko počaka" - Janez Janša
Tone
Igor Po tvoji logiki in logiki levice bi morali ob vojni za osamosvojitev prodati orožje in raje zgraditi kakšno mrtvašnico.... P.s. daj ne pametuj, vsi ki se vam toži po bivši jugi pojdite v ostanek juge, ne vem zakaj jug rine k nam, če je tolk slabo pri nas...
slovenc sm
g. Igor, vedno lahko vzameš del stavka iz konteksta. Tukaj ni tema vojska in njeno trenutno financiranje. Gre za dolgoročno financiranje. Vojska je bila brez denarja že zadnji 7 let. Podpiram, da se vojsko začne ponovno obnavljati. Drugače je brez veze, da jo imamo. Bi jo spravili na nivo delovanja gasilskih društev. Lahko samo zmanjšamo financiranje NVO in bo dovolj denarja za vojsko.
IgorP
Toni Če ne razumeš napisanega, je vse odveč......Ponosen borec(teritorialec) za samostojno Slovenijo!
debela_berta
Toni, Janša in Kučan sta preprodala na tone orožja, njiju pobaraj kje so nove bolnice...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.