J. D. Vance: »Omejevanje medijev, volitev ali izključevanje ljudi iz političnega procesa ne ščiti ničesar.« [Objavljamo cel govor.]

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je s svojim nagovorom na varnostni konferenci v Münchnu precej razburkal dokaj v eno smer plavajoče evropske valove. Odprl je nekatere teme, poudaril nekatere vsebine, ki so v zadnjih desetletjih postajale prepovedane teme oz. so bile označene kot sovražni govor. Nekateri se tako čutijo napadene, užaljene, spet drugi so si oddahnili in malo lažje zadihali, saj so začutili oz. zaslišali glas 'zdrave pameti'. Kaj točno je povedal J. D. Vance, si lahko preberete v nadaljevanju. Njegov govor objavljamo v celoti, v originalu pa mu lahko prisluhnete tukaj. 

»Hvala vsem zbranim udeležencem, svetovalcem in medijskim strokovnjakom. Še posebej hvala gostitelju Münchenske varnostne konference, da je pripravil tako neverjeten dogodek. Vsi smo navdušeni, da smo lahko tukaj. Ena od stvari, o kateri sem danes želel govoriti, so seveda naše skupne vrednote. Super je biti nazaj v Nemčiji. Kot ste že slišali, sem bil lani tukaj kot senator Združenih držav. Srečal sem tudi britanskega zunanjega ministra Davida Lammyja in sva se malce pošalila, da sva lani imela oba drugačni službi kot danes.

Zdaj je čas za vse naše demokratične države, za vse nas, ki so nam volivci podelili politično moč, da jo uporabimo modro, da izboljšamo življenja vseh. Rad bi rekel, da sem imel srečo, da sem v času, ko sem tu, preživel kar nekaj časa izven zidov te konference. Bil sem navdušen nad gostoljubnostjo ljudi, ne glede na strahoten napad, ki se je zgodil pred dnem. Prvič sem bil v Münchnu z ženo – ki je danes tudi z menoj – na zasebnem potovanju. Vedno sem imel rad to mesto in vedno sem imel rad te ljudi. Smo zelo ganjeni in naše misli in molitve so z Münchnom in vsemi, ki jih je prizadelo zlo, ki je bilo povzročeno tej čudoviti skupnosti. Mislimo na vas, molimo za vas in zagotovo bomo »navijali« za vas v prihodnjih dneh in tednih. 

Na tej konferenci se zberemo, da razpravljamo o varnosti in preverimo, naslovimo grožnje naši zunanji varnosti. Tukaj danes vidim veliko pomembnih vojaških voditeljev, politikov. Medtem ko je Trumpova administracija zelo zaskrbljena zaradi evropske varnosti in verjame, da lahko pridemo do razumnega dogovora med Rusijo in Ukrajino, verjamemo tudi, da je pomembno, da se Evropa v prihodnjih letih močno okrepi in poskrbi za lastno obrambo.

Vendar grožnja, ki me najbolj skrbi glede Evrope, ni Rusija in tudi ne Kitajska. Noben drug zunanji dejavnik. Skrbi me grožnja od znotraj – umik Evrope od nekaterih njenih najbolj temeljnih vrednot, vrednot, ki si jih deli z Združenimi državami Amerike. Presenetilo me je, da je nekdanji evropski komisar pred kratkim nastopil na neki televiziji in bil navdušen nad tem, da je romunska vlada razveljavila celotne volitve. Opozoril je, da se lahko podobno zgodi tudi v Nemčiji, če ne bo šlo po načrtih. Te izjave so v mnogočem šokantne za ameriško politiko in za ljudi.

Skrbi me grožnja od znotraj – umik Evrope od nekaterih njenih najbolj temeljnih vrednot, vrednot, ki si jih deli z Združenimi državami Amerike. 

Leta so nam govorili, da je vse, kar iz Amerike financiramo in podpiramo, v imenu naših skupnih demokratičnih vrednot. Vse – od naše ukrajinske politike do digitalne cenzure – se predstavlja kot obramba demokracije. Toda ko vidimo, da evropska sodišča preklicujejo rezultate volitev in visoki uradniki grozijo, da bodo razveljavili tudi druge, bi se morali vprašati, ali se držimo naših izpričanih demokratičnih visokih standardov. In pravim »mi sami«, ker v osnovi verjamem, da smo v isti ekipi. Narediti moramo več kot le govoriti o demokratičnih vrednotah. Moramo jih tudi živeti.

V živem spominu mnogih v tej dvorani je hladna vojna, ki je utrdila zagovornike demokracije proti tiranskim silam na tej celini. Pomislite na tisto stran v tem boju, ki je cenzurirala disidente, zapirala cerkve in preklicala volitve. So bili to dobri ljudje? Zagotovo ne. In, hvala Bogu, so izgubili hladno vojno. Izgubili so, ker niso cenili, spoštovali blagoslovov svobode – svobode presenečanja, delanja napak, izumljanja, gradnje … Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane. Ko danes gledam Evropo, na žalost včasih ni tako jasno, kaj se je zgodilo z nekaterimi zmagovalci hladne vojne. Pogledam v Bruselj, kjer komisarji EU opozarjajo državljane, da nameravajo zapreti družbene medije v času državljanskih nemirov, v trenutku, ko opazijo nekaj, kar so ocenili kot t. i. sovražno vsebino.

Omenim lahko tudi Švedsko, kjer je vlada pred dvema tednoma obsodila krščanskega aktivista zaradi sodelovanja pri zažiganju Korana, kar je povzročilo umor njegovega prijatelja. Kot je srhljivo ugotovil sodnik v njegovem primeru, švedski zakoni, ki naj bi domnevno ščitili svobodo izražanja, dejansko ne omogočajo svobode, da storite ali rečete karkoli, ne da bi tvegali, da bi užalili skupino, ki ima drugačno, muslimansko prepričanje.

In kar je morda najbolj zaskrbljujoče, pomislim na naše zelo drage prijatelje, v Združeno kraljestvo, kjer je preprečitev ugovora vesti postavila osnovne svoboščine verne Britanije na kritično razpotje. Pred malo več kot dvema letoma je britanska vlada obtožila Adama Smith-Connorja, 51-letnega fizioterapevta in vojaškega veterana, »gnusnega« zločina, ker je stal 50 metrov od klinike za splave in tri minute tiho molil. Oviral ali nadlegoval ni nikogar. Samo tiho je molil. Britanski organi pregona so zahtevali, da jim pove, za kaj moli. Adam je preprosto odgovoril: »Bilo je v imenu nerojenega sina, ki sta ga s svojim nekdanjim dekletom splavila pred leti.« Policistov to ni ganilo. Adam je bil spoznan za krivega kršitve novega vladnega zakona o »tamponskem območju«, ki kriminalizira tiho molitev in druga dejanja, ki bi lahko vplivala na odločitev osebe znotraj 200 metrov od ustanove za splav. Obsojen je bil na plačilo več tisoč funtov kazni in pravdnih stroškov.

Želim si, da bi lahko rekel, da je bilo to naključje – enkraten nor primer slabo napisanega zakona, sprejetega proti eni osebi. Ampak ne. Oktobra lani, pred samo nekaj meseci, je škotska vlada začela razdeljevati pisma državljanom, katerih hiše so znotraj tako imenovanih območij varnega dostopa, in jih opozarjala, da lahko celo zasebna molitev v njihovih lastnih domovih pomeni kršitev zakona. Seveda je vlada pozvala državljane, naj prijavijo vsakega sodržavljana, za katerega sumijo, da je kriv tega miselnega zločina.

Bojim se, da se svoboda govora v Veliki Britaniji in po Evropi umika.

Bojim se, da se svoboda govora v Veliki Britaniji in po Evropi umika. Prijatelji, v interesu prijaznosti in tudi v interesu resnice bom priznal, da včasih najglasnejši glasovi za uveljavitev cenzure niso prihajali iz Evrope, ampak iz moje lastne države, kjer je prejšnja administracija grozila in ustrahovala družbena omrežja, naj cenzurirajo t. i. dezinformacije. Napačne informacije, kot je na primer ideja, da je koronavirus verjetno pricurljal iz laboratorija na Kitajskem. Naša vlada je spodbudila zasebna podjetja, da so utišala ljudi, ki so si upali povedati, kar se je izkazalo za očitno resnico. Torej sem danes prišel ne le z opazko, ampak s ponudbo. Tako kot se je zdelo, da želi Bidnova administracija obupano utišati ljudi, da ne bi povedali svojega mnenja, bo Trumpova administracija storila ravno nasprotno. In upam, da bomo lahko sodelovali pri tem. V Washingtonu je v mestu nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne strinjamo z vsemi pogledi, vendar se bomo borili za obrambo vaše pravice, da izrazite svoje mnenje v javnosti, ne glede na to, kakšno je. 

Zdaj smo seveda na točki, ko so se razmere tako poslabšale, da je Romunija decembra preklicala rezultate predsedniških volitev na podlagi nepotrjenih sumov obveščevalne agencije in ogromnega pritiska svojih močnih sosed. Kolikor razumem, je bil argument, da so ruske dezinformacije okužile romunske volitve. Vendar bi svoje evropske prijatelje prosil, naj imajo malce širši pogled. Ali je narobe, da Rusija kupuje oglase v družbenih medijih, da bi vplivala na vaše volitve? Vsekakor. Lahko jih obsojate tudi v mednarodni javnosti. Toda, če je vašo demokracijo mogoče uničiti z nekaj sto dolarji digitalnega oglaševanja iz tuje države, potem ta že na začetku ni bila zelo močna. Dobra novica je, da se mi zdi, da so vaše demokracije bistveno manj krhke, kot se očitno mnogi bojijo. In resnično verjamem, da bodo državljani še močnejši, če jim dovolimo, da povedo svoje mnenje. Kar nas seveda pripelje nazaj v München, kjer so organizatorji prav te konference predstavnikom političnih strank, ki zastopajo t. i. populistične stranke, tako na levi kot na desni, prepovedali sodelovanje v razpravah.

Če je vašo demokracijo mogoče uničiti z nekaj sto dolarji digitalnega oglaševanja iz tuje države, potem ta že na začetku ni bila zelo močna.

Ni se nam treba strinjati z vsem, kar pravijo. Ko pa politični voditelji predstavljajo pomembno volilno bazo, je naša dolžnost, da vsaj sodelujemo v dialogu z njimi. Mnogim izmed nas na drugi strani Atlantika se vse bolj zdi, da starim, zakoreninjenim interesom, ki se skrivajo za besednjakom iz sovjetskega obdobja, preprosto ni všeč zamisel, da bi lahko nekdo, ki ima drugačno stališče, izrazil svje mnenje ali, Bog ne daj, glasoval drugače – ali še huje: zmagal na volitvah. Danes je varnostna konferenca in prepričan sem, da ste vsi prišli pripravljeni govoriti o tem, kako natančno nameravate povečati izdatke za obrambo v naslednjih nekaj letih v skladu z nekim novim ciljem. To je super. Ker, kot je zelo jasno povedal predsednik Trump, naši evropski prijatelji morajo imeti večjo vlogo v prihodnosti te celine.

Menimo, da je pomemben del skupnega zavezništva, da Evropejci stopijo korak naprej, medtem ko se Amerika osredotoča na področja sveta, ki so v veliki nevarnosti. Toda naj vas tudi vprašam – kako boste začeli razmišljati o povečanem financiranju, če sploh ne veste, kaj zagovarjate, kaj financirate? V zadnjih dneh sem imel veliko odličnih pogovorov z mnogimi ljudmi, zbranimi v tej dvorani. Veliko sem slišal o tem, pred čimer se morate braniti. Toda tisto, kar se je meni – in verjetno mnogim državljanom Evrope – zdelo malo manj jasno, je, za kaj točno se borite. Kakšna je pozitivna vizija, ki bo ohranila ta naš varnostni dogovor, za katerega vsi verjamemo, da je tako pomemben. Globoko verjamem, da ni varnosti, če se bojite glasov, mnenj in misli, ki vodijo vaše ljudi. Evropa se sooča s številnimi izzivi, toda krizo, s katero se trenutno sooča ta celina, krizo, za katero verjamem, da se z njo soočamo vsi skupaj, smo ustvarili sami. Če kandidirate v strahu pred lastnimi volivci, Amerika za vas ne more storiti ničesar. Prav tako ne morete storiti ničesar za Američane, ki so izvolili mene in predsednika Trumpa.

Potrebujete jasna demokratična pooblastila, da lahko resnično sprejmete kaj pomembnega. Ali se nismo, ali se niste naučili, da šibki mandati, šibko zaupanje ustvarjajo nestabilne, slabe rezultate? Vrednost za vaše državljane izhaja iz tega, da jim boste prisluhnili. Če hočete uživati koristi konkurenčnih gospodarstev, cenovno dostopne energije in stabilnih dobavnih verig, potem potrebujete jasno zaupanje ljudi, ker bo treba sprejeti težke odločitve. Tega se v Ameriki zelo dobro zavedamo. Ne morete pridobiti demokratičnega mandata tako, da cenzurirate svoje nasprotnike ali jih strpate v zapor. Naj bo to vodja opozicije, ponižna kristjanka, ki moli na svojem domu, ali novinarka, ki poskuša poročati o dnevnih novicah.

Vrednost za vaše državljane izhaja iz tega, da jim boste prisluhnili. 

Prav tako ne morete pridobiti zaupanja, če zanemarite svoje osnovno volilno telo pri vprašanjih, kot je, kdo sploh tvori našo družbo. Od vseh perečih izzivov, s katerimi se soočamo tukaj prisotni, menim, da ni nič bolj nujnega, kot so množične, nenadzorovane migracije. Skoraj vsak peti prebivalec te države se je sem preselil iz tujine. To je rekord vseh časov. Mimogrede, podobno število je tudi v Združenih državah – prav tako najvišje v zgodovini. Samo med letoma 2021 in 2022 se je število priseljencev, ki so v EU vstopili iz držav nečlanic, podvojilo. Razmere se še stopnjujejo, ta situacija pa se ni zgodila kar tako. To je rezultat niza zavestnih odločitev, ki so jih v zadnjem desetletju sprejeli politiki po vsej celini in drugi po svetu. Včeraj smo prav v tem mestu videli grozote, ki so jih povzročile te odločitve. O tem ne morem govoriti, ne da bi pomislil na strašne žrtve, ki so pokvarile lep zimski dan v Münchnu. Naše misli in molitve so z njimi in bodo z njimi tudi ostale. Zakaj se je to sploh zgodilo? To je grozna zgodba, ki smo jo prevečkrat slišali v Evropi in na žalost prevečkrat tudi v Združenih državah. Prosilec za azil, pogosto mladenič v srednjih 20-ih, že znan policiji, se z avtom zabije v množico in razbije skupnost.

Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota? Noben volivec na tej celini ni šel k volilni skrinjici, da bi odprl vrata milijonom nepreverjenih priseljencev. Ampak veste, za kaj so glasovali? V Angliji so glasovali za Brexit. In s tem so, hočeš ali nočeš, glasovali za. In vedno več jih po vsej Evropi glasuje za politične voditelje, ki obljubljajo, da bodo naredili konec nenadzorovanim migracijam. Slučajno se strinjam z mnogimi od teh pomislekov, vendar ni treba, da se strinjate z menoj. Mislim, da ljudem ni vseeno za njihove domove. Zaskrbljeni so za svoje sanje. Skrbi jih varnost in sposobnost, da bi poskrbeli zase in za svoje otroke. In so pametni. Mislim, da je to ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučil v svojem kratkem času v politiki.

Noben volivec na tej celini ni šel k volilni skrinjici, da bi odprl vrata milijonom nepreverjenih priseljencev. 

V nasprotju s tem, kar boste morda slišali nekaj gorskih vrhov in dolin stran, v Davosu, se državljani naših narodov na splošno ne dojemajo le kot izobražene živali ali kot zamenljivo kolesce svetovnega gospodarstva. Ni presenetljivo, da ne želijo, da bi jih njihovi voditelji »premešali« ali neusmiljeno ignorirali. In stvar demokracije je, da se o teh velikih vprašanjih odloča v volilni skrinjici. Menim, da ignoriranje, podcenjevanje ljudi, njihovih skrbi ali, kar je še huje, omejevanje medijev, volitev ali izključevanje ljudi iz političnega procesa, ne ščiti ničesar. Pravzaprav je to najbolj zanesljiv način za uničenje demokracije.

Govorjenje in izražanje mnenj ni vmešavanje v volitve, tudi če ljudje izražajo stališča zunaj države in tudi če so ti ljudje zelo vplivni. In verjemite mi, to govorim tudi z veliko mero pozitivnega humorja, sarkazma – če lahko ameriška demokracija preživi deset let fanatičnega grajanja neke Grete Thunberg, lahko vi preživite nekaj mesecev Elona Muska. Toda tisto, česar nobena demokracija, ne ameriška, nemška ali evropska, ne bo preživela, pa je, da milijonom volivcev razlaga, da so njihova mnenja, misli in skrbi, njihove želje, njihove prošnje po boljšem življenju zanemarljive, ničvredne.

Demokracija temelji na svetem načelu, da je glas ljudstva pomemben. Ni prostora za požarne zidove. Načelo spoštuješ ali pa ne. Evropejci imajo svoj glas. Evropski voditelji imajo izbiro. In moje trdno prepričanje je, da se nam ni treba bati prihodnosti. Lahko sprejmete, kar vam povedo vaši ljudje, tudi ko se ne strinjate. In če to storite, se lahko z gotovostjo in samozavestjo soočite s prihodnostjo, vedoč, da narod stoji za vsakim od vas. To je zame velika skrivnost demokracije. Ni v starih stavbah ali lepih hotelih. Niti v velikih institucijah, ki smo jih zgradili skupaj kot sodobna družba. Verjeti v demokracijo pomeni razumeti, da ima vsak naš državljan modrost in glas. In če nočemo poslušati tega glasu, tudi naši najuspešnejši dosežki ne bodo pomenili veliko. Kot je nekoč dejal papež Janez Pavel II., po mojem mnenju eden najbolj izjemnih zagovornikov demokracije na tej ali katerikoli drugi celini: »Ne boj se.« Ne bi se smeli bati naših ljudi, tudi če izražajo stališča, ki so drugačna od njihovih voditeljev.

Hvala vsem! Srečno! Bog vas blagoslovi!«

Ne bi se smeli bati naših ljudi, tudi če izražajo stališča, ki so drugačna od njihovih voditeljev.