Izplačilo Makarovičevi in odzivi nanj na žalost potrjujejo, da kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju

vir: fotomontaža Domovina

Za vsako razmišljanje, za malodane vsak korak, ki ga storimo, potrebujemo ''odskočno desko'', ki nas vodi po poti do samoopredelitve ob problemu, ki nam zastavi korak. Tudi za današnji komentar o izplačilu tako imenovane ''zavrnjene nagrade'' sem si izbrala dve ''odskočni deski''.

Prvo je prispeval pravnik Rajko Pirnat: "Za to konkretno nagrado je obstajala pravna podlaga takrat, ko jo je Makarovičeva zavrnila. Ker gre za materialna sredstva, zavrnitev pomeni, da je pravico v materialnem smislu izgubila

Pod drugo se je podpisal predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad, dr. Jožef Muhovič: »Ministrstvo za kulturo samo od sebe ne more zagotoviti kakršnekoli denarne nagrade fizičnim osebam. Upravni odbor Prešernovega sklada o izplačilu te vrste ni nikoli razpravljal in Ministrstvu za kulturo ni nikoli izdal administrativnega naročila ali naloga za izvedbo zadevne finančne transakcije. Transakcija, to jasno in glasno poudarjam, nima z Upravnim odborom Prešernovega sklada nobene zveze. Ugotavljamo, da gre s strani ministrstva za kulturo v tem primeru za nedopustno prekoračitev pooblastil oz. nepooblastil

Kaj se je zalomilo v naših glavah, da lahko kršimo vse pravne norme, ko gre za nekoga od ''naših''? Če smo pravični, bi se morali vprašati: "Bi se kaj podobnega zgodilo tudi v primeru nekega Poldeta Kovačevega? Bi šli podobno ''preko trupel'' ali pa bi raje pretehtali, razmislili in prisluhnili stroki?"
Kaj se je zalomilo v naših glavah, da lahko kršimo vse pravne norme, ko gre za nekoga od ''naših''?

Poslanska skupina NSi je zaradi tega, kot kaže precej nenavadnega izplačila Svetlani Makarovič, zahtevala sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ. Na ministrstvu za kulturo so njihovo zahtevo ostro zavrnili z besedami, da gre za načrtno in zlonamerno diskreditacijo ministrice Aste Vrečko ter nabiranje političnih točk.

Nekje sem prebrala tole: »Kako manipulirajo ljudje, ki drugim vsiljujejo svoj prav? Preprosto. Prepričajo jih, da so žrtev, ker potem jim je vse dovoljeno!«

Znesek sploh ni pomemben


Na družabnih omrežjih gre ljudem v nos zlasti znesek. Pa je, verjemite, čisto vseeno, gre za 8 evrov ali za 8.000 evrov. Pomembno je nekaj drugega: če je verjeti in zaupati Rajku Pirnatu in dr. Jožefu Muhoviču, da se to, kar se je, ne bi smelo zgoditi!

Razumem tiste, ki pravijo: "Smo res tako uboga država, da se zaradi ušivih 8000 evrov spravljamo na veliko slovensko umetnico, ki je v pomembnem trenutku uspela ohraniti pokončno držo?" Drži. 8000 evrov je kaplja v morje ob vsem denarju, ki ga vlada z lopato zmeče skozi okno. Pomembna je simbolika: kaj s tem izplačilom sporočamo!

Zakaj si v takšnih primerih, namesto da bi kar prikimavali, ne odgovorimo na kup zakajev, ki čakajo, da se spopademo z njimi? Zakaj, denimo, se je ravno zdaj privleklo to dvajset let staro zadevo na dan? S kakšnimi razlogi? Kaj je odgovorne gnalo, da so kršili tudi določila Prešernovega sklada? Zakaj je bilo treba ponovno razdražiti že tako razdraženo ljudstvo?
Zakaj si v takšnih primerih, namesto da bi kar prikimavali, ne odgovorimo na kup zakajev, ki čakajo, da se spopademo z njimi?

Življenje me je naučilo, da moram, če želim razumeti, najti čim več odgovorov na zakaje. Imam to smolo ali srečo, da zelo nerada izberem lažjo pot - takšno, zelo všečno, ki se je tako radi oprimejo tisti, brez hrbtenice.

Spraševala sem se, koliko umetnikov, ki bi se znašli v Svetlaninih čevljih, bi prav tako vzeli nagrado? Kdo med njimi tega ne bi nikoli storil? Kakšnemu tipu Slovenca bi teh 8.000 evrov morda kot mlinski kamen ležalo okoli vratu do zadnjega dne življenja?

Dvojna merila kamor pogledaš!


Ni mi všeč, da postajamo država dveh sort državljanov. Eni lahko, drugi ne morejo in tudi ne smejo. Podobno, kot je bilo v navadi do leta 1980, ko so imeli zelene zdravstvene izkaznice kmečki zavarovanci, rjave pa vsi ostali. In prvi so bili obravnavani zelo drugače kot ostali.

Čeprav je dr. Aleksandra Pivec iz neke povsem druge zgodbe, ne morem pozabiti na razvpite rezine pršuta, ki si jih je privoščila, pa jih je po predpisih ne bi smela! Bomo sploh lahko pozabili na 124 evrov dolga, zaradi katerega je pred desetimi leti litijska okrajna sodnica hišo za 70.000 evrov prodala na javni dražbi?
Žalostno je, da kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju. V običajnem življenju običajnega smrtnika je pač tako, da ko nekaj zavrne, izgubi do tega pravico.

Žalostno je, da kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju. V običajnem življenju običajnega smrtnika je pač tako, da ko nekaj zavrne, izgubi do tega pravico. Hočemo ali ne! Ko se ločimo od partnerja, si z njim nikoli več ne delimo postelje. Ko menjamo službo, v stari ne moremo več ribariti.

Za piko na i pa še janšisti


Nič kaj prijetno tudi ni, da se tiste, ki povedo svoje drugačno mnenje, ožigosa, da so janšisti! Ta beseda se je spremenila v najbolj ogaben pljunek, ki ga eni vsevprek delijo, drugi pa se mu izogibajo kot hudič križu. Preden sem sedla k pisanju, sem se pogovarjala z nekaterimi posamezniki, ki so pomemben del slovenske kulturne scene.

Niso imeli mnenja. "Nič ne vidim, nič ne slišim, nič me ne briga!" Bilo jih je strah, da bi jih, če bi se izpostavili s svojim drugačnim mnenjem, vrgli iz mehurčka. Vidite, to, slednje, ta strah in ta molk, to je tisto, kar me pri tej aferi(ci) moti, boli in straši. Denar? Ta sploh ni pomemben!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00