Izobraževanje za trg dela … ali za zagotavljanje delovnih mest učiteljev?
Pred nekaj dnevi je dobila močno medijsko podporo novica, da vlada na seji ni dala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnje študijsko leto. Za kritike vladajoče koalicije je to ponoven dokaz nesposobnosti oz. celo škodljivosti celotne vlade, ali vsaj šolskega ministrstva. Ki naj bi posegal v avtonomnost visokošolskih zavodov, ogrožal vpis ali kar sam obstoj, po občutljivosti očitno mimozi podobnega, celotnega šolskega sistema. Najmanj, kar je zato razumnemu državljanu smiselno storiti, je skušati pogledati širšo sliko, katere prestavitev podaje soglasja razpisu za nekaj dni predstavlja zgolj delček celote.
Dobro, lahko se vsaj delno strinjamo s kritikami tistih, ki bi morali pravočasno pripraviti ustrezno gradivo za naknadno obravnavo pristojnega odbora, ki bi moral presojati skladnost razpisnih vsebin s kadrovskimi potrebami gospodarstva, javnega sektorja oz. celotne države. Ampak celoten terminski plan aktivnosti kaže na nekaj drugega. Da je to gradivo bilo, tako letos kot že v preteklih letih, očitno zgolj formalni pogoj, ki ga je pač treba izpolniti in potem se takšen razpis, kot je bil pripravljen, lahko objavi. Za dejanske namene resne, vsebinske presoje omenjenega gradiva nekaj dni gotovo ne zadošča. In tako njegovi pripravljavci kot zakonodajalec bi morali v časovnici sprejemanja razpisa predvideti tudi čas za morebitne pripombe, na njih temelječe popravke, ki lahko privedejo do posledičnih sprememb razpisnih vsebin.
Dogajanje v zadnjih dneh je tako nehote razgalilo avtomatizem sprejemanja odločitev, ki sicer temeljijo na spoštovanju formalnih predpisov, dejansko pa si večina njih v pristojnem delu javne uprave želi čim manj poseganja politike v obstoječe pogoje delovanja, ki zagotavljajo stabilnost nespremenljivosti in s tem ohranitev desetletja trajajočih sinekur visokega šolstva, ki učinkovito prispevajo k statičnosti celotne slovenske družbe.
Še posebej visokošolski zavodi spadajo med tiste družbene podsisteme, ki so strateškega pomena za ohranjanje družbenega vpliva, torej oblasti, tistih, ki jih nadzorujejo. Zainteresirani oblikovalci javnega mnenja preko nadzorovanih medijev seveda nikoli ne problematizirajo dejstva, da prebivalci Slovenije jemo kruh, spečen v zasebnih pekarnah. Ali da servisiramo avtomobile v zasebnih avto delavnicah, kupujemo oblačila pri zasebnih trgovcih, dopustujemo v zasebnih apartmajih in kampih ipd.
Nasprotno pa je lastništvo visokošolskih zavodov strateškega pomena. Še posebej tistih, katerih vsebine poučevanja so ozko povezane s sistemskim, političnim obvladovanjem države: pravo, ekonomija, politika in filozofija. Znate morda našteti, koliko dekanov državnih fakultet z naštetih področij, ali celo rektorjev državnih univerz, je zgolj v treh desetletjih slovenske samostojnosti (prej ni bilo sprenevedanja) moč po njihovem javno izraženem političnem prepričanju ali udejstvovanju razvrstiti na stran političnega prostora, ki ga v Sloveniji opredeljujemo kot "desnega"? Kaj pa na "levico"? Slednje gre neprimerno lažje. Čeprav politična pripadnost vodstev menda v ničemer ni vplivala in še vedno ne vpliva na delovanje državnih fakultet. Kje pa. Sama stroka.
Uporabljena lastniško-ideološka profilacija in izvedena delitev visokega šolstva na zasebno in državno[1] namreč namenoma odvrača pozornost od prave, ki bi morala sprožiti relevantno družbeno debato, tj. delitve na koncesionirane in nekoncesionirane zavode. Prvi za svoje delovanje prejemajo denar davkoplačevalcev, drugi se borijo na trgu.
Čeprav lahko tudi zasebni zavodi zaprosijo za državno koncesijo, pa so pri tem izjemno redko uspešni. Že kakšnih 10 let je tega, kar je to uspelo zadnjemu, če imamo na voljo prave podatke. Tisti, ki trdijo, da je razlog neuspešnosti tako rekoč inherentna nezadostna kakovost delovanja zasebnih, si naj skušajo odgovoriti na vprašanje, koliko državnih fakultet je bilo v enakem obdobju ukinjenih iz razloga slabega dela?
Le nekaj odstotkov slovenskih študentov študira v zasebnih zavodih, od teh zgolj manjši del v takšnih s koncesijami. Izrazito neravnovesje, ki kar kliče po državnih ukrepih pozitivne diskriminacije. In zakaj jih še nismo in nič ne kaže, da jih bomo kmalu dočakali? Saj že vemo: za oblast in iz nje izhajajoč denar gre. In njuno ohranitev za posvečene v preteklosti.
Zaradi tega si menda vsi skupaj želimo čim več državnih podjetij in čim manj privatizacije. Da bo lahko politika še naprej odločala, koga bo v njih zaposlila, kateri bodo njihovi dobavitelji in komu se bo doniralo. Zagovarjamo medije v "naši" lasti. Da bodo pisali na "pravilen" način. Nabijali "njihove". In ne poročali o "naših" neprijetnih temah. Ne dovolimo razvoja zasebnega zdravstva, ker je to njegova "privatizacija". Ker bi lahko močnejši, v javnosti vplivnejši zasebniki racionalizirali nabavne tokove in preveč očitno dokazali, da je denarja v zdravstvu več kot dovolj, le nerazumno se ga porablja. In podpiramo državne, "javne" fakultete. Kjer bodo poučevali preverjeni profesorji, podajali "ustrezne", izpuščali "napačne" vsebine in sooblikovali državljane, ki bodo vse navedeno v zadnjem odstavku jemali kot edino zveličavno in koristno za razvoj domovine v prihodnjih desetletjih.
Tisti, ki se z zadnjimi navedbami morda vendarle ne strinjate, pa si le prikličite v spomin Einsteinovo definicijo norosti: vedno znova delati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.
Posnetek komentarja dr. Zorana Vaupota je na voljo na koncu prispevka.
Dobro, lahko se vsaj delno strinjamo s kritikami tistih, ki bi morali pravočasno pripraviti ustrezno gradivo za naknadno obravnavo pristojnega odbora, ki bi moral presojati skladnost razpisnih vsebin s kadrovskimi potrebami gospodarstva, javnega sektorja oz. celotne države. Ampak celoten terminski plan aktivnosti kaže na nekaj drugega. Da je to gradivo bilo, tako letos kot že v preteklih letih, očitno zgolj formalni pogoj, ki ga je pač treba izpolniti in potem se takšen razpis, kot je bil pripravljen, lahko objavi. Za dejanske namene resne, vsebinske presoje omenjenega gradiva nekaj dni gotovo ne zadošča. In tako njegovi pripravljavci kot zakonodajalec bi morali v časovnici sprejemanja razpisa predvideti tudi čas za morebitne pripombe, na njih temelječe popravke, ki lahko privedejo do posledičnih sprememb razpisnih vsebin.
Dogajanje v zadnjih dneh je nehote razgalilo avtomatizem sprejemanja odločitev, ki sicer temeljijo na spoštovanju formalnih predpisov, dejansko pa si večina njih v pristojnem delu javne uprave želi čim manj poseganja politike v obstoječe pogoje delovanja
Dogajanje v zadnjih dneh je tako nehote razgalilo avtomatizem sprejemanja odločitev, ki sicer temeljijo na spoštovanju formalnih predpisov, dejansko pa si večina njih v pristojnem delu javne uprave želi čim manj poseganja politike v obstoječe pogoje delovanja, ki zagotavljajo stabilnost nespremenljivosti in s tem ohranitev desetletja trajajočih sinekur visokega šolstva, ki učinkovito prispevajo k statičnosti celotne slovenske družbe.
Še posebej visokošolski zavodi spadajo med tiste družbene podsisteme, ki so strateškega pomena za ohranjanje družbenega vpliva, torej oblasti, tistih, ki jih nadzorujejo. Zainteresirani oblikovalci javnega mnenja preko nadzorovanih medijev seveda nikoli ne problematizirajo dejstva, da prebivalci Slovenije jemo kruh, spečen v zasebnih pekarnah. Ali da servisiramo avtomobile v zasebnih avto delavnicah, kupujemo oblačila pri zasebnih trgovcih, dopustujemo v zasebnih apartmajih in kampih ipd.
Nasprotno pa je lastništvo visokošolskih zavodov strateškega pomena. Še posebej tistih, katerih vsebine poučevanja so ozko povezane s sistemskim, političnim obvladovanjem države: pravo, ekonomija, politika in filozofija. Znate morda našteti, koliko dekanov državnih fakultet z naštetih področij, ali celo rektorjev državnih univerz, je zgolj v treh desetletjih slovenske samostojnosti (prej ni bilo sprenevedanja) moč po njihovem javno izraženem političnem prepričanju ali udejstvovanju razvrstiti na stran političnega prostora, ki ga v Sloveniji opredeljujemo kot "desnega"? Kaj pa na "levico"? Slednje gre neprimerno lažje. Čeprav politična pripadnost vodstev menda v ničemer ni vplivala in še vedno ne vpliva na delovanje državnih fakultet. Kje pa. Sama stroka.
Menda si vsi skupaj želimo čim več državnih podjetij in čim manj privatizacije. Da bo lahko politika še naprej odločala, koga bo v njih zaposlila, kateri bodo njihovi dobavitelji in komu se bo doniralo.
Od navideznih do pravih vprašanj
Uporabljena lastniško-ideološka profilacija in izvedena delitev visokega šolstva na zasebno in državno[1] namreč namenoma odvrača pozornost od prave, ki bi morala sprožiti relevantno družbeno debato, tj. delitve na koncesionirane in nekoncesionirane zavode. Prvi za svoje delovanje prejemajo denar davkoplačevalcev, drugi se borijo na trgu.
Čeprav lahko tudi zasebni zavodi zaprosijo za državno koncesijo, pa so pri tem izjemno redko uspešni. Že kakšnih 10 let je tega, kar je to uspelo zadnjemu, če imamo na voljo prave podatke. Tisti, ki trdijo, da je razlog neuspešnosti tako rekoč inherentna nezadostna kakovost delovanja zasebnih, si naj skušajo odgovoriti na vprašanje, koliko državnih fakultet je bilo v enakem obdobju ukinjenih iz razloga slabega dela?
Le nekaj odstotkov slovenskih študentov študira v zasebnih zavodih, od teh zgolj manjši del v takšnih s koncesijami. Izrazito neravnovesje, ki kar kliče po državnih ukrepih pozitivne diskriminacije. In zakaj jih še nismo in nič ne kaže, da jih bomo kmalu dočakali? Saj že vemo: za oblast in iz nje izhajajoč denar gre. In njuno ohranitev za posvečene v preteklosti.
Zaradi tega si menda vsi skupaj želimo čim več državnih podjetij in čim manj privatizacije. Da bo lahko politika še naprej odločala, koga bo v njih zaposlila, kateri bodo njihovi dobavitelji in komu se bo doniralo. Zagovarjamo medije v "naši" lasti. Da bodo pisali na "pravilen" način. Nabijali "njihove". In ne poročali o "naših" neprijetnih temah. Ne dovolimo razvoja zasebnega zdravstva, ker je to njegova "privatizacija". Ker bi lahko močnejši, v javnosti vplivnejši zasebniki racionalizirali nabavne tokove in preveč očitno dokazali, da je denarja v zdravstvu več kot dovolj, le nerazumno se ga porablja. In podpiramo državne, "javne" fakultete. Kjer bodo poučevali preverjeni profesorji, podajali "ustrezne", izpuščali "napačne" vsebine in sooblikovali državljane, ki bodo vse navedeno v zadnjem odstavku jemali kot edino zveličavno in koristno za razvoj domovine v prihodnjih desetletjih.
Tisti, ki se z zadnjimi navedbami morda vendarle ne strinjate, pa si le prikličite v spomin Einsteinovo definicijo norosti: vedno znova delati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.
[1] Zavestno ne uporabljamo pridevnika "javno", ker so tudi zasebne fakultete javne, njihov študij je odprt za vse študente, ki si tam želijo študirati.
Avtor prispevka je dr. Zoran Vaupot, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta.
Zadnje objave
Od Mure do Jadrana, Palestina bo svobodna!
12. 10. 2024 ob 17:00
Se Golob s svojim pozivom spreneveda?
12. 10. 2024 ob 15:00
Bitka za seniorje
12. 10. 2024 ob 12:59
Na mestu je vprašanje, kdo bo kmetoval jutri?
12. 10. 2024 ob 10:15
Ekskluzivno za naročnike
Bitka za seniorje
12. 10. 2024 ob 12:59
Gregor Novak: »Vlada bo po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod«
11. 10. 2024 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
OCT
26
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
21 komentarjev
IgorP
Janševa solo akcija glede vpisa na univerze - propadla! Le kako se lahko vašemu ljubljenemu zgodi taka krivica?
Tina_V6
In ponovno je zavladala panika.
Ker je marsikatero delovno mesto na kakšni univerzi obstajalo zaradi profesorjev iz vrst rdečega plemstva, ki so potrebovali službo (in ne dela).
Pomembno pa je, da mladi dobijo izobrazbo in se usposobijo za potrebe trga dela oz. skupnosti.
IgorP
APMMB2
Če bi se veliki vodja odločil zapreti univerze, bi mu tudi prikimavali v stilu, saj do leta 1918 so naši tudi študirali v tujini, pa naj še sedaj! Neumnosti nimajo meja!
Kraševka
To pokažeš pri vsakem komentarju.
IgorP
Kraševka S tvojimi komentarji si še r... ne bi obrisal! Mimogrede, koliko novih komunistov, anarhistov in kar je še tvojih etiket, si odkrila med starši, ki so za odprtje šol?
debela_berta
Najprej pa je itak potrebno to, da se učence že v OŠ nauči razmišljanja, debatiranja, kritičnega razmišljanja in čisto življenjskih zadev.
Pristriči je treba peruti zasebnim univerzam, ker so univerza v LJ, MB in na Primorskem več kot dovolj.
slovenc sm
Zasebne univerze morajo biti ker če ni konkurence, bodo financirane univerze nazadovale. Ni potrebno biti ravno poskusni zajček ampak poglejmo malo naokrog v sosednje države, kako imajo to rešeno. Pa vzemimo njihov sistem. Enako velja za zasebno šolstvo. Vedno rabiš do 20% konkurence, ki te sili v napredek. Enako velja za zdravstvo in ostale javne institucije. Države, ki so nam za zgled, imajo to urejeno.
Kraševka
Res je.
debela_berta
Strinjam se, da je to zadeva, ki jo je treba malo pregledati, narediti zelo obsežno raziskavo, primerjati številke iz preteklosti in predvideti naslednje desetletje, pregledati (ne)zaposljivost, stanje na ZRZS in tako naprej... In šele nato sprejeti določene ukrepe.
Razpisanih mest bi morali biti nekako toliko, kolikor se strokovnjakov z določenega področja v nekem obdobju rabi. In tisto število učečih se, res vrhunsko izobraziti, da takemu izobražencu res lahko rečeš strokovnjak. Ne pa da imamo vsako leto xy novih diplomantov, ki nato ne vejo kaj bi sami s sabo in delajo vse drugo.
Z reformo šolstva pa je itak povezano še malo morje drugih reči, od ekonomije, plač itd. tako da naj se najprej res naredi eno obsežno in na številkah temelječo raziskavo, kako in kaj.
APMMB2
Izobraževanje v Slovenijije "kšeft". Nobenega idelalizma ni. Morda ga je nakaj v osnovnih šolah, manj v srednjih šolah, univerze pa so vse skorumpirane in prevladuje le še biznis.
Najprej je boj za proračunska sredstva, kjer jih dobijo največ priviligiranci na fakultetah s pretežno levičarskim programom. Nato sledijo raziskovalni programi, kjer ima veliko prednost družboslovje in seveda zopet levičarstvo. Na to sledijo magisteriji in doktrati. Velčina gre za prepisovanje in neskončno citiranje, zbiranje citatov. Vse to se plačuje profesorjem, mentorjem, ki služijo in ožemajo nadobudne doktorante.
Ves šolski sistem strogo nadzoruje levica, ki ne dopušča niti najmanjšega odmika od marksističnih dogem, zato se Slovenija ne more in ne more izviti iz pretekle zgodovine in še vedno caplja nekje med Marxom in Karedljem. Kar poglejte si nadebudnega Igorja, kakšne spušča. Je tipičen izdelek slovenskega šolstva. Žal je takšnih preveč, zato Sloveniji ni pomoči.
V državi, kjer je več kot polovica izobražencev družboslovcev, izobraženih na temeljih marksizma, napredka ni mogoče pričakovati.
Ko pride kriza, kakršna je zajela Slovenijo, pa armada prekarcev izšolanih na družboslovnih fakultetah gagne.
Prehranjevanje množice družboslovcev gre pred vsem na račun delavcev, ki jim družboslovci odžirajo zaslužek. Je to pravično?
Danes se razkriva, kolikšen denar je namenjen raznim družboslovnim organizacijam. Ali zato živimo bolje?
Kaj dobrega pa nam nudi Igor?
Emilija Kladnik Sorčan
To o ohranjanju delovnih mest učiteljev drži - že dolgo; govorim iz lastne izkušnje.
Sprevržen odnos do izobraževanja je pri nas jedro problema. Učitelj teka za učencem, če bi ga smel kaj naučiti, namesto obratno.
Zaradi podiranja razmerij v naši demografiji je občasno prihajalo do viška učiteljev, v času mojega "cvetenja" pa do viška otrok s posledico, da je lahko šel za učitelja vsak, ki se mu je ljubilo. Pametnejši so potem pobegnili kam drugam, ostali so nas pa učili. Tistih tapravih, poklicanih, je ostalo bolj malo.
Še večji strel v koleno je visoko šolstvo. Kar je kvalitetnega na ravni študija in študenta, si čimprej najde delo v tujini. Ker jih ne znamo zadržati in to so naši resnični izbrisani. Naši otroci. To je največja rana našega izobraževanja. Da se ne menimo o profesorjih, ki niso "na liniji", koliko nizkih udarcev so prestregli in jih še dobivajo.
Janša pa je - kot ponavadi - z zadnjo odločitvijo spet dregnil v osijek. Ose bodo kmalu našle pot nazaj, a opozorilo, da na tem svetu nič ni večnega, je vendarle dobrodošlo.
IgorP
Če prav razumem, želi Janez vzeti ljudem pravico do izobraževanja!
slovenc sm
Bravo g. Igor. Potem pa se sprašujete, zakaj levi ne zmorete voditi vlade več kot 2 leti? Najprej je potrebno biti razumsko pismen, da problem ali napisane zakone razumeš, potem pa lahko sprejemaš ustrezne ukrepe in spremembe. Najprej pa moraš poznati sistem v državi, trenutno stanje in kaj želiš doseči.
Kraševka
ZELO DOBER PRISPEVEK.
Res je v največ primerih, tako srednje šole, kot fakultete bolj prilagojeno PROFESORJEM, kot pa dijakom in študentom.
Če pomislimo, da je za časa VLADE-LDS, takratni minister za šolstvo Gaber, ukinil kar nekaj poklicnih in srednjih šol, povečal pa je družboslovne SREDNJE in prav tako fakultete.
In profesorji iz takih fakultet, so sedaj veliki kritiki VLADE, če ni izključno Leva.
Država ima vso pravico, da podpira tiste IZOBRAŽEVALNE ustanove, katere izobrazijo KADER, ki bo zaposljiv doma in tudi drugje po svetu.
Kot smo brali v zadnjih letih, sta FDV in "Filo-faks" - trdno v rokah Levice.
V avlah teh Fakultet imajo razne razstave, ki vspodbujajo razuzdanost, pa še stranišča podirajo, ker ne ločijo, kdo je kaj.
Na filozofski je celo profesor, ki je predaval ETIKO, zraven pa spolno nadlegoval. Kakšen kader nam "proizvedejo" njemu podobni profesorji?
Vlada dobro razmišlja.
Prav je, da izobražujemo to, kar je zaposljivo, sicer bomo imeli samo take "umetnike", kot so na Metelkovi in Rogu, ki bodo razgrajali po mestu in v BREZDELJU zahtevali SOCIALNO PODPORO.
To pa ni poslanstvo in namen IZOBRAŽEVANJA.
ales
Zadnji čas je, da vlada prepolovi vpis na vse družboslovne fakultete, brez izjeme.
Družboslovne fakultete generirajo kader, ki je nezaposljiv. In davkoplačevalci to veselo podpiramo, potem pa jočemo, da naši otroci ne najdejo zaposlitve. In za to krivimo vlado.
Radi bi imeli čim večjo svobodo in standard, delamo pa po komunistično.
Se bo potrebno pogledati v ogledalo in odločiti kaj bi radi.
Kraševka
Res je.
IgorP
Srednje usmerjeno izobraževanje smo v Yugi že imeli! Janša nas vrača okoli 40 let nazaj v 80.-a
leta 20. stol.! Seveda ovc to ne bo motilo!
romanos1
Igor,igor,ali ni super 40 let nazaj,tam boš sigurno dekan!
IgorP
Romanček Svet se vedno vrti naprej, Janez se pa ne more posloviti od svoje mladosti! Če dodamo še 40 let nazaj, pa smo že v času Hitlerja! Pa pustimo ob strani grozote režima, če si mu kot German, blejal kot ovca, si prav lepo živel! To dela sedaj Janez iz vas, na srečo pa je teh ovc manj, kot si mislite vi in ta umetna vlada!
slovenc sm
Bravo Igor. Usmerjeno izobraževanje ste odkrili prav vi, komunisti. Edinstven sistem na svetu. Zakaj pa ne bi še enkrat poskusili. Da ne boste rekli, da JJ ne upošteva levih pogledov :)
STAJERKA2021
Roman Naprudnik - odličen odgovor!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.