Iz srca Benedikta XVI. - opozicija Frančišku ali vzpodbuda duhovnikom v življenju v celibatu?

Zaslužni papež Benedikt XVI je skupaj s kardinalom Robertom Sarahom soavtor knjige, v kateri se dotikata duhovništva, celibata in krize Katoliške Cerkve.

Knjiga, ki bo uradno izdana 20. februarja, pa že zdaj, ko izseke iz nje objavlja francoski Figaro, povzroča nemalo razburjenja. Medtem ko nekateri v njej vidijo branik pravega katolištva, drugi menijo, da ni napisal ničesar posebej novega, spet tretji se zgražajo nad tem, da se zaslužni papež vtika v delo aktualnega.

Glede na to, da je leta 2013, po tem ko je odstopil z mesta papeža, Benedikt XVI. napovedal, da se bo umaknil od sveta ter bo v celoti zvest novemu papežu, je njegova poteza vsekakor nekoliko nepričakovana. Še posebej, ker gre za prvo resno intervencijo v aktualno dogajanje Cerkve, pred tem je namreč pisal predvsem teološke razprave.

Benedikt v bran celibatu

V knjigi »Iz globine najinih src – duhovništvo, celibat in kriza katoliške Cerkve« zaslužni papež Benedikt XVI in kardinal Robert Sarah opisujeta krizo, v kateri se je v zadnjih letih znašlo duhovništvo in izzive celibata. Temne čase za duhovništvo so prinesli predvsem spolni škandali in stalno prevpraševanje celibata, ki duhovnike vodi v skušnjavo, da bi se vdali in vse skupaj pustili. Škofe, duhovnike in laike pozivata, naj ne nasedajo diaboličnim lažem in modnim muham, ki zahtevajo ukinitev celibata, ki varuje svete skrivnosti Cerkve.

Avtorja želita prinašati sporočilo upanja, saj je duhovniško življenje deljenje Jezusove identitete. Za dar duhovništva se duhovnik z vsem srcem posveti Cerkvi, tako kot se mož ženi in družini. Oba poklica nista združljiva. Celibat tako ne more biti opcijski, spreobrnjenje k Jezusu pa mora biti ključna reforma, ki jo Cerkev potrebuje v današnjem času.

Avtorja knjige vidita v celibatu več kot le cerkveni predpis, saj menita, da celibat izhaja iz same biblije. Zgled tega naj bi bil že sam Jezus s tem, ko je živel celibat in ko je rekel, da tisti, ki so vredni da dosežejo odrešenje, se ne bodo ne ženili in ne možile. Duhovniki celibaterji so tako živi pričevalci tega Nebeškega kraljestva na Zemlji.

Opozicija Frančišku?

Vsebino knjige, predvsem pa njen izid ravno v času, ko sveti sedež za objavo pripravlja dokumente Amazonske sinode, ki je v Rimu potekala oktobra 2019, mnogi vidijo kot opozicijo aktualnemu papežu Frančišku.

Večina razpravljavcev na Amazonski sinodi se je namreč zavzela za možnost posvetitve poročenih mož v duhovnike v izrednih primerih - v zelo odročnih delih sveta. Zaradi velikega pomanjkanja duhovnikov namreč nekateri verniki na področju Amazonije ne morejo biti deležni evharistije po več mesecev skupaj, saj je najbližji katoliški duhovnik lahko tudi več kot tisoč kilometrov stran.

Pomen celibata v katoliški cerkvi: za večino velja, a so že zdaj izjeme

Duhovniki s katerimi smo se o tej temi pogovarjali, so si enotni, da je celibat zanje velik dar, brez katerega si opravljanja svojega poslanstva ne predstavljajo ob skrbi za ženo in otroke, izbira celibata pa povsem prostovoljna.

Vendarle pa je celibat cerkveni predpis, ki izhaja iz 12. stoletja. Ker gre za cerkveno doktrino in ne del razodetja, pa se to lahko po potrebi tudi spremeni. Cerkev je namreč tudi z njegovo uvedbo odgovorila na vprašanje takratnega časa, ko so se poročeni duhovniki bolj kot z blagorom duš ukvarjali s preskrbovanjem svojih otrok in delitvijo posesti.

Poročene duhovnike poznajo tako protestanti kot pravoslavci. Pravoslavni duhovniki, če so poročeni lahko opravljajo le duhovniško službo, ne morejo pa denimo postati škofje, prav tako so celibatu zavezani menihi. Poročene duhovnike pa najdemo tudi znotraj Katoliške Cerkve. Da ohranijo zakon in duhovništvo Cerkev dovoljuje protestantskim duhovnikom, ki prestopijo v Katoliško Cerkev, prav tako grko-katoličanom, ki živijo vzhodne tradicije a so prav tako del Katoliške Cerkve.

Vendar pa je dojemanje duhovniške službe v pravoslavju dojeto drugače in duhovnost ter podeljevanje zakramentov ni nujno del službe istega človeka. Poročeni lokalni duhovniki so tako običajno predvsem delivci zakramentov, medtem ko je poglobljena duhovnost bolj v domeni celibaterjev.

Rešitev za amazonijo ali splošna odprava celibata?

Amazonska sinoda pa morda odpira lino za nekaj podobnega v Katoliški cerkvi na območju Amazonije. Cerkev bi v izjemnih razmerah tako utegnila posvetiti poročene može, da bi bili zmožni deliti zakramente. Kristjani na tem območju bi tako lahko prejeli zakramente, predvsem evharistije in spovedi, do katerih zaradi hudega pomanjkanja in posledične oddaljenosti duhovnikov zdaj skoraj nimajo dostopa.

Tudi, če bi do tega v Amazoniji prišlo, pa poznavalci razmer ocenjujejo, da to nikakor ne bi vodilo v splošno odpravo celibata. Pomena celibata se zaveda tudi papež Frančišek, ki mu je tudi že večkrat stopil v bran.

Hkrati pa pri presojanju skuša odložiti Evropska očala in naš pogled na Cerkev, ko rešuje probleme drugih delov sveta, ki se soočajo s povsem drugimi problemi kot Evropa. Do teh problemov pa Frančišek skuša pristopati mimo dogmatske zadrtosti tako, da se približa ljudem na terenu in prisluhne njihovim problemom. In medtem ko je v enem okolju posvetitev poročenih mož v duhu dostopa vernikov do zakramentov, nekateri opažajo, da je pri najglasnejših evropskih zagovornikih odprave celibata predvsem pomanjkanje vere in zaupanja. Saj celibat ni le neporočenost, ampak je zaobljuba čistosti in devištva, ki jo živi posvečena oseba.

Pri čemer je pomembno opozoriti, da papež v duhu drugega vatikanskega koncila daje lokalnim cerkvam več svobode v razločevanju, vendar le, ko gre za cerkvena pravila. Na področju nauka, ki izhaja iz razodetja je bistveno bolj »zategnjen« in odločno konzervativen. In pri tem ga podpirajo tudi duhovniki, s katerimi sem spregovoril.

[su_note]

Dodano 14.1.2020:

Zaslužni papež Benedikt XVI. se je po pisanju medijev na to temo oglasil prek svojega tajnika in soavtorstvo knjige zanikal. Benediktov tajnik msgr. Gänswein je še povedal, da upokojeni papež za izdajo knjige sploh ni vedel ter je že posredoval prošnjo založbi, naj njegovo ime in fotografijo umakne s platnic.

Po nekaterih virih naj bi 92 letni zaslužni papež težko govoril ter ostal buden dlje od 30 minut. Kadar kaj pove, pa naj bi jasno izražal svojo vdanost sedanjemu papežu.