Italija napovedala prekinitev schengenskega sporazuma, da bi ohranila nadzor na meji s Slovenijo. Koliko migrantov je ilegalno prestopilo slovensko mejo v letošnjem letu?

foto: policija.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Pred kakim tednom je Italija Slovenijo zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma, s čimer bi ohranila nadzor na meji z našo državo.

Kot razlog za to idejo je med govorom v mestu Merano italijanski zunanji minister Antonio Tajani navedel nevarnost, da bi se med prebežniki, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, infiltrirali teroristi. Nadzor na slovenski meji je Italija sicer uvedla že lanskega oktobra. Takrat je bil kot glavni razlog prav tako naveden terorizem. Po tej odločitvi Italije se je za nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko odločila tudi Slovenija.

Italija podaljšanja še ni potrdila, ampak bo to najverjetneje storila v kratkem

Ti nadzori so bili jeseni mišljeni kot zgolj začasni ukrep, sedaj pa še vedno ostajajo v veljavi. Predsednike sosednjih držav je ob obeležitvi 20. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo na Brdu pri Kranju k odpravi nadzorov na notranjih mejah schengena pozvala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Odpravo nadzora sicer podpira tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, a italijanski politični vrh temu ni naklonjen.

Po ocenah Italije iz konca aprila se je nadzor na slovenski meji do sedaj izkazal za uspešnega. Od oktobra lani so namreč Italijani zabeležili 2.613 nezakonitih migrantov, po njihovih podatkih pa so jih nazaj v matične države vrnili 1.542. Aretirali so tudi 142 ljudi, od tega 73 zaradi tihotapljenja.

Nadzora na notranjih schengenskih mejah sicer ne podpira tudi Evropska komisija. Tudi ta je že vse članice pozvala k odpravi takega nadzora. Izrazila je tudi pričakovanje, da bi odpravo lahko omogočilo okrepljeno sodelovanje slovenske, italijanske in hrvaške policije.

Slovensko notranje ministrstvo je kasneje na N1 sporočilo, da od italijanskega notranjega ministrstva niso dobili obvestila o podaljšanju nadzora na slovensko-italijanski meji. Slovenska vlada je povedala tudi, da pristojni organi v Sloveniji, ki sodelujejo tako s sosednjimi kot evropskimi, podatkov o prehodu teroristov preko Slovenije ne morejo potrditi. Kljub vsemu pa gre pričakovati, da bo Italija res podaljšala veljavnost uvedbe notranjega nadzora na meji s Slovenijo. Če bi se to zgodilo, bi enako storila tudi Slovenija.

V prvih 3 mesecih leta 18-odstotno povečanje ilegalnih migracij napram lani

Nekateri so sicer mnenja, npr. evropski poslanec iz vrst SD Matjaž Nemec, da gre poteze Italije in ministra Tajanija razumeti kot politično motivirane, namenjene notranji javnosti v Italiji pred evropskimi volitvami.

V SDS pa so ob tem poudarili, da poteza Italije izkazuje nezaupanje v politiko in uspešnost Slovenije glede preprečevanja nezakonitih migracij, zato so v stranki tudi predlagali sklic nujne seje odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kjer bi podrobneje obravnavali to problematiko. Odbor bi po njihovem mnenju nato moral sprejeti vse potrebne ukrepe, da Italija ne prekine schengenskega sporazuma s Slovenijo. Po mnenju SDS bi moralo Ministrstvo za notranje zadeve odboru v dveh mesecih tudi predložiti podrobno poročilo o sprejetih in izvedenih ukrepih za zaščito meje in preprečevanje tihotapljenja.

Med vikendom pa je nadzor na meji s Slovenijo pričakovano že podaljšala Avstrija, in sicer za pol leta. Avstrija nadzor izvaja že od leta 2015. Avstrijci so podaljšali tudi nadzor na meji z Madžarsko, prav tako pa je nadzor na avstrijski meji podaljšala tudi Nemčija.

Avstrija kot razloge poleg terorizma navaja še nestabilne migracijske in varnostne razmere v EU, pritisk na azilni sistem, nevarnost trgovine z orožjem zaradi vojne v Ukrajini, trgovino z ljudmi, varnostne grožnje po napadu Hamasa na Izrael in krepitev antisemitizma.

V prvih treh mesecih letošnjega leta je slovensko mejo ilegalno prestopilo 9.828 ljudi. V istem obdobju lanskega leta jih je bilo obravnavanih 8.316, kar predstavlja približno 18-odstotno povečanje. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Sirije, Afganistana in Maroka. Izraženih je bilo tudi 9.402 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, lani pa 7.625 v tem obdobju. Tujim varnostnim organom so slovenski organi vrnili 35 oseb, lani v takem obdobju pa 102. Od tujih varnostnih organov je bilo sprejetih 84 oseb, v istem obdobju lani pa 110.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike