Integracija je trd oreh, ugotavljajo na Švedskem

POSLUŠAJ ČLANEK

Nasteho Weheliye sedi na eni strani segregirane kavarne v Tensti, močno z migranti poseljenem predmestju Stockholma. Somalka je in podjetna duša. Zato je komaj presenetljivo, ko se začne pritoževati zaradi visokih davkov in stroškov najemnine v domovini, ki jo je posvojila pred 27 leti, ko je bila sprejeta kot mlada prosilka za azil.

Ko vije roke ob pripovedovanju, kako zaradi predpisov ni mogla odpreti trgovine v švedski prestolnici, se lastnik kavarne pri sosednji mizi na vse pretege trudi prisluškovati.

Zgodbo predstavlja The Economist.

Največji lokalni problemi so stanovanja in brezposelnost, pravi gospa Weheliye. Ti izzivi so se še povečali, ko se je Švedska soočila z nalogo intergacije svojega zadnjega vala beguncev.

Leta 2015 je državi doseglo 163.000 prosilcev za azil, večinoma Sircev, Afganistancev in Iračanov, kar je bil največji prihod beguncev v to državo doslej. Vsi ne bodo ostali; lani je bilo zavrnjenih dve petini prošenj. A preostali bodo potrebovali domove šole in službe.

Tensta kaže, zakaj bo to težko. V zadnjih desetletjih so valovi migrantov in beguncev napolnili svoje stolpnice, kjer so ločeni od Švedov. Danes je Tensta eden izmed 53 delov Švedske, ki se policiji zdijo »ranljivi«, torej tvegani za kriminal.  Brezposelnost v teh predelih je bistveno višja od stopnje 6,6 %.

Razvojni programi so umirili napetosti, pravi Ditte Westin, lokalna uradnica in nekdanja policistka, ki območje dobro pozna zadnjih 20 let. Hiter ogled soseske pod oglušujočim zvokom policijskega helikopterja razkriva nekatere njegove brazgotine. Od javnega posredovanja drog do košarkarskega igrišča, za katerega Westin pravi, da ga uporabljajo le otroci, da se po njem vozijo na motorjih.

Le 6 % Švedov


Na območjih, kakršno je Tensta, kot pravi ekonomistka Tina Sanandaji, živi le  6% Švedov ter 26% prebivalcev z ne-zahodnim ozadjem. Njihove težave so manjše kot v tistih nekaj ameriških mestnih središčih ali francoskih bordejih, a vendar so nekaj, kar družba, ki se ponaša z redom, težko sprejme.

Da bi se izognili poglabljanju razlik, vlada ve, da je treba ukrepati takoj, saj gredo skozi azilni sistem že nove prošnje. Nov zakon obvezuje vseh 290 švedskih občin k sprejemu beguncev, vendar gredo ti lahko tja, kamor po odobreni prošnji želijo sami, zato je takšne četrti težko preprečiti. Pomanjkanje stanovanj, zlasti v Stockholmu, še poslabša problem.

Iskanje dela za begunce je še en trd oreh. 95 % novih delovnih mest na Švedskem zahteva vsaj srednješolsko izobrazbo; ena tretjina beguncev zadnjega vala, med njimi največ žensk, pa ima manj kot devetletno šolanje. Visoke izpogajane plače med sindikati in delodajalci še otežujejo iskanje zaposlitve neproduktivnim delavcem. Razkorak med nizko kvalificiranimi migranti in domačini je tako velik.

Zaradi priseljencev šolstvo s slabšimi rezultati


Priseljevanje je deloma krivo tudi za padec standardov izobraževanja (po rezultatih testa PISA) in rasti neenakosti. Uspešna država, z visokim zaupanjem, kakršna je Švedska, je dovzetna za takšne težave. Težko je ustvariti vključujočo nacionalno identiteto v takšnih okoliščinah. Vseh sedem otrok gospe Weheliye je bilo rojenih na Švedskem, pravi, a le nekaj izmed njih se čuti, da so Švedi.

Razprava o tem, kako integrirati bo verjetno tudi ene glavnih v volilni kampanji prihodnje leto. Ali torej begunce učiti spretnosti in švedščine in jim ponuditi boljša delovna mesta – ali pa ne?

Konec politike odprtih vrat


V ozadju je res politično vprašanje o tem, kakšna država Švedska želi biti. Nekoč odprta za begunce, je danes bolj skeptična. Staro soglasje je padlo, morda za vedno. Država, ki se je nekoč definirala kot država, ki pozdravlja ljudi, je z letom 2015 uvedla mejne kontrole in nič ne kaže, da bi se nameravala vrniti v politiko odprtih vrat. »želimo pomagati toliko ljudem, kolikor jim lahko pomagamo,« pravi Morgan Johansson, minister za migracije.  »Vendar pa obstajajo meje,«  dodaja. Še pred časom so bile tovrstne misli na Švedskem skoraj heretične.

A situacija je danes skoraj brezupna. Švedska podjetja si želijo mladih delavcev, priliv novincev pa pomaga tudi pri vse bolj starajoči družbi. Zaostritev na mejah je sicer vladi kupila dragoceni čas, a težave na ovmočjih, kakršno je Tensta, ostajajo.

Vprašanje je, kako naj Švedska razširi koristi uspešne družbe, ki jo je ustvarila, tudi na tiste, ki jih je v svojo družbo povabila. Cilj je hvalevreden, le da se zdi še precej oddaljen, zaključujejo pri The Economistu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike