Ima (katoliški) novinar, ki ne dela v katoliškem mediju, tudi zavetnika?



Vsako leto 24. januarja goduje sv. Frančišek Saleški, ki je zavetnik katoliških novinarjev. Namreč, papež Pij XI. je 26. januarja 1923 Frančiška Saleškega razglasil za zavetnika "vseh katoličanov, ki z izdajanjem časopisov ali drugih spisov ilustrirajo, spodbujajo in branijo krščanski nauk" (enciklika Rerum omnium).

Papež Pavel VI. pa je v apostolskem pismu Sabaudie gemma ob štiristoletnici njegovega rojstva (1967) zapisal: "Katoliškim pisateljem in novinarjem je dan kot učinkovit nebeški zavetnik, naj jih opozarja z zgledom, naj jih usmerja z avtoriteto, da bi, nikoli lažnivi zaradi dobička ali zavedeni zaradi predsodkov, ampak prežeti s Kristusovim duhom in pošteni ljubitelji resnice, izpolnili svojo dolžnost za skupno dobro in bili vredni katoliške vere, katere služabniki so."

Letos je tako minilo 100 let od te razglasitve. Stoletje torej imamo (katoliški) novinarji svojega zavetnika, ki je tekom svojega življenja s pridom uporabljal moč pisane besede. Namreč, ko njegovi pridigarski podvigi niso naleteli na dovolj plodna tla, se je odločil, da se bo naslonil na takrat nov izum – tiskarski stroj. Če ljudje ne bodo prišli na moje pridige, je pomislil Frančišek, potem moram jaz prinesti svoje pridige ljudem.

Frančišek Saleški je svoje namene predstavil v pismu z dne 25. januarja 1595, v katerem je zapisal: "Gospodje, Božjo besedo pridigam že nekaj časa v vašem mestu. Vaši ljudje me lahko slišijo le redko in še to le delno in na skrivaj. Da ne bi česa spregledal, sem poskrbel, da sem zapisal nekatere pomembnejše temelje, ki sem jih izbral za glavno temo svojih pridig in pogovorov v obrambo vere Cerkve." V enem letu je z velikim uspehom izšla serija približno 85 brošur, ki jih je objavil in delil po domovih ter na javnih mestih. V času življenja pa je spisal preko 20.000 pisem.

V Sloveniji je zavetništvo katoliških novinarjev še posebej zanimivo. Namreč, vsakoletni dogodek, ki ga organizira Slovenska škofovska konferenca ob godu svetega Frančiška Saleškega, je pripravljen za "za zaposlene, novinarje in urednike v katoliških medijih". Po tradicionalni sveti maši je letos sledil "pogovor z zgodovinarjem in novinarjem dr. Jožetom Možino o aktualnih vprašanjih medijske krajine v Sloveniji". Gotovo lep in pomemben dogodek, ki je dobrodošel na slovenski medijski sceni. In delo, ki ga opravljajo katoliški mediji, je nesporno vitalno za naš narod in vero.
Je v očeh Cerkve (in Boga) novinar katoliške veroizpovedi drugače kategoriziran kot novinar, ki dela v mediju v lasti Katoliške cerkve?

Obenem pa se naravno pojavlja vprašanje – je sveti Frančišek Saleški zavetnik katoliških novinarjev? Ali zaposlenih v katoliških medijih? In morda "bogokletno" vprašanje: Je v očeh Cerkve (in Boga) novinar katoliške veroizpovedi drugače kategoriziran kot novinar, ki dela v mediju v lasti Katoliške cerkve? Škof Jamnik je v pridigi med drugim dejal: "/.../ potem različnost, ki vlada tudi v svetu katoliških medijev, ni moteča, ampak dopolnjujoča." Je enako dopolnjujoča tudi različnost katoliških novinarjev, ki delamo za različne medije? Kot denimo gost pogovora, kolega na RTV-ju, dr. Možina.

V zaključku povzetka dogodka lahko preberemo, da je dr. Možina govoril tudi o stanju na javni televiziji in pomenljiva je zadnja poved povzetka: "Kaj lahko kristjani naredimo v takšnem družbenem okolju, ostaja vprašanje, na katerega lahko odgovorimo s svojim delom in pogumom priznati, kaj smo in kako razmišljamo." Drznil si bom domnevati, da bi se sveti Frančišek Saleški strinjal z mojo tezo, da je ravno to tisto, kar nas druži – kaj smo in kako razmišljamo, in ne zaposlovalec. Prvo stoletje Frančiškovega zavetništva je bilo realpolitično (v Sloveniji) zamejeno s tem pogojem, morda bo pa drugo drugačno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike