Hrvaške parlamentarne volitve: v vsakem primeru bo zmagovalec Miroslav Škoro

fotomontaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Medtem, ko smo se v Sloveniji s sestavo nove vlade in vladne koalicije izognili predčasnim volitvam, se je naša južna soseda Hrvaška, kljub še vedno nevarni pandemiji korona virusa COVID-19 odločila za predčasne volitve. Plenkovićeva vlada se je za predčasne volitve odločila zato, da bi se izognila rednim saborskim volitvam, ki so bile načrtovane jeseni letos, s čimer bi se izognila potencialnemu drugemu valu korona virusa. Poleg tega je vladajoča Hrvaška demokratska zveza (HDZ) verjetno želela izkoristiti javno podporo, ki jo je tako kot večina evropskih vlad pridobila med epidemijo koronavirusa.

Kljub tej želji Plenkovićeve vlade se je zdravstvena situacija v začetku junija hitro spremenila. Sedaj je že jasno, da je drugi val prišel na Hrvaško prej, kot je bilo napovedano. Trenutno nove okužbe na Hrvaškem hitro naraščajo in verjetno je, da bodo volitve zdravstveno situacijo le poslabšale, tako kot se je zgodilo npr. v Srbiji.

Nespretnost vlade pri obravnavi virusa je ena od ključnih točk kampanje opozicijske Social-demokratske stranke Hrvaške (SPD), ki poleg tega Plenkoviću očita tudi korupcijo. S tem se strinja tudi novi obraz hrvaške politike Miroslav Škoro, ki se je politično prvič izkazal na lanskih hrvaških predsedniških volitvah. Ankete mu kažejo ravno dovolj sedežev v Saboru, da bo imel ključno vlogo pri oblikovanju naslednje vladajoče koalicije. Poleg notranjih političnih tem so hrvaške volitve tudi pomembne za odnose s Slovenijo, saj ima Hrvaška pomembno vlogo pri zaustavljanju migracij in pri reševanju mejnega spora.

Miroslav Škoro, le novi obraz ali izraz nezadovoljstva na hrvaški desnici?


Ko s slovenske perspektive gledamo na hrvaško volilno kampanjo, se nam zdi Škoro podoben novim obrazom naše politike, saj se je prikazal na političnem prizorišču le nekaj tednov pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Škoro je tako kot Šarec prišel na državni politični oder s svojo kandidaturo na predsedniških volitvah. Sicer si ni priboril drugega kroga, a je dobil dovolj glasov, da je njegov bojkot vplival na izid drugega kroga. Brez njegove podpore je prejšnja predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič volitve izgubila, kar je omogočilo Zoranu Milanoviću iz stranke Socialnih demokratov (SDP) da je zasedel pomembno mesto predsednika republike. Nekateri hrvaški politični analitki mislijo, da je ta dogodek že pokazal prave barve Škora.
Prepričljiva zmaga HDZ in morebitna koalicija s Škorom bi pomenila nadaljevanje politike ustavljanja migrantov, a bo hkrati zelo verjetno pomenila nadaljevanje hrvaškega negiranja arbitražne sodbe.

V zvezi s tem je pomembno vedeti, da je Škoro uspešno organiziral svojo predvolilno koalicijo različnih desnih in skrajno-desnih strank, ki bo zelo verjetno ciljala na tradicionalne volivce HDZ. Ankete mu kažejo zmago v Medžimurju in v Hercegovini, kjer so volilci običajno lojalni HDZ. Škoro je bosanske Hrvate navdušil z obljubo o podpori ustanovitve hrvaške federalne enote znotraj Bosne in Herzegovine, ki pa jo bo težko uresničil.

Glede možnosti o prihodnji koaliciji je Škoro v predvolilni kampanji izrazil pripravljenost sodelovanja z obema strankama, čeprav je bil do obeh kritičen. SDP je sicer zavrnila možnost koalicije s Škorom, kar ga precej moti, saj je verjetno, da bodo po volitvah, če bodo hoteli voditi vlado, hitro spremenili mnenje. Glavne Škorove kritike na račun HDZ pa se nanašajo na predsednika stranke in vlade Andreja Plenkovića, ki ga je Škoro označil kot arogantnega. Po neuradnih informacijah naj bi ena od teh dveh velikih strank Škoru in njegovi koaliciji že obljubila nekatere položaje v prihodnji vladi. Škoro je v predvolilni kampanji izjavil, da bi njegova koalicija v prihodnji vladi rada prevzela tri ministrstva: ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za kulturo.

Tako zmaga HDZ kot zmaga SPD bi imeli dobre in slabe posledice na Slovenijo


Čeprav hrvaški mediji veliko govorijo o Škoru, njegovi stranki in podpornikih, pa ne smemo pozabiti, da bo prihodnjo hrvaško vlado ne glede na izid volitev vodila ena od obeh vodilnih strank HDZ ali SDP in ne kakšna tretja stranka. Če pustimo hrvaško notranje politično dogajanje ob strani in se osredotočimo izključno na zunanje političen pomen hrvaških volitev na Slovenijo, lahko vidimo, da ne glede na to, kakšna vlada bo vladala Hrvaški, bo slovenska vlada morala z njo gojiti dobre odnose.

Prepričljiva zmaga HDZ in morebitna koalicija s Škorom bi pomenila nadaljevanje politike ustavljanja migrantov, a bo hkrati zelo verjetno pomenila nadaljevanje hrvaškega negiranja arbitražne sodbe. Po drugi strani bi zmaga SDP mogoče omogočila začetek razprave o reševanju mejnega vprašanja, saj so bile njene prejšnje vlade bolj naklonjene arbitraži, poleg tega pa je sedanji predsednik republike Milanović ob izvolitvi nakazal pripravljenost k iskanju rešitve mejnega vprašanja. A kako bo to pomagalo našim odnosom, ko pa bo vlada pod vodstvom SDP najverjetneje manj natančna v pri nadzoru migracij?

V obeh primerih se bo torej slovenska vlada prisiljena soočiti s starimi izzivi. Kljub temu pa prihod hrvaškega nacionalista Škora v vlado ne  bo problematiziral samo odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ampak tudi odnose med Hrvaško in njenimi južnimi sosedami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08