Hočemo bolj državno ali bolj javno zdravstvo?

Slovenska politika je močno razklana glede reševanja izzivov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Medtem ko si na levi želijo, da bi v trenutni zdravstveni sistem, ki ga kritiki radi označujeo kot "državnega", veliko več vlagali iz proračuna, se na desni nekoliko bolj nagibajo k liberalizaciji trenutnega zdravstvenega sistema v smer bolj "javnega" zdravstva.


In čeprav smo nekaterim spremembam, za katere se politika strinja, da so potrebne, že priča, pa državljani izpolnitev ključnih vladnih obljub, ki jih bo tudi najtežje izpolniti, kot je zajezitev korupcije v zdravstvu, nadzor nad porabo sredstev, sprememba delovanja ZZZS, jasna opredelitev pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugih, še čakajo.

V SD bi po letih možnosti, ko so bili del vlade, sedaj radi uredili »dober, učinkovit, dostopen in gospodaren zdravstveni sistem«

Včeraj smo tako lahko spremljali »javni posvet« Socialnih demokratov o zdravstvu, kjer so se člani stranke o zdravstvenih ukrepih posvetovali znotraj svojih vrst. Predsednica stranke Tanja Fajon je pojasnila, da si v stranki prizadevajo, da bi imeli vsi ljudje enake možnosti priti do zdravja in zdravstvenih storitev.

Dejala je, da mora država v javni zdravstveni sistem dajati bistveno več denarja (skoraj še enkrat toliko kot trenutno) ter »ohraniti javno in dostopno zdravstvo«. Med drugim je izrazila nasprotovanje »dvoživkam«, ki »iz javnega sektorja denar odnašajo v privatni sektor«.

Kako bi v SD reformirali zdravstvo, je še najbolj natančno pojasnil predsednik strokovnega sveta SD za zdravstvo Branko Gabrovec. Izpostavil je, da zdravstvo bremenijo razpoke, ki se »vlečejo že 30 let«, ter zagotovil, da bodo v SD zdravstveni sistem »uredili« ter zagotovili »dober, učinkovit, dostopen in gospodaren zdravstveni sistem, ki bo po volji potreb prebivalstva«. Zakaj tega v vseh dosedanjih mandatih v vladi niso uspeli storiti, morda pojasni odgovor na vprašanje, kako bi to storili: »Z jasnim, širokim povezovanjem, multidisciplinarnostjo vseh znanj in tudi generacij«.

Je pa pojasnil, da njihov program, ki ga še gradijo, temelji na stebrih organizacije zdravstvenega sistema, financiranja in tehnološkega napredka zdravstvenega sistema. Med rešitvami so našteli ukinitev dopolnilnega zavarovanja in »vrsto davčnega obremenjevanja, s katerim bi to nadomestili«, modernizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), racionalizacijo stroškov, referenčne cene, kakovost in varnost, pa boljše upravljanje, ki bo posledica boljšega zdravstvenega menedžmenta, redefinicijo zdravstvene mreže, prenovo javnih naročil, kjer so podprli pobudo skupnosti zdravstvo.si, da se določi maksimalni znesek cen zdravstveni materialov in se te lahko kupuje direktno pri proizvajalcu. Predvideli so še tehnološki napredek in nadgradnjo nujne medicinske pomoči. Kako, ne izvemo.

V Levici ostro proti prehodu iz državnega v javno zdravstvo

Precej podoben je tudi pogled Levice na zdravstvo. Tega je pokazal tudi odziv Levice na poslovni zajtrk Ameriške gospodarske zbornice, kjer so strokovnjaki opozorili, da v Sloveniji nimamo javnega, temveč državno zdravstvo. Zbrani na poslovnem zajtrku – sodelovali so oftalmolog kirurg in član gibanja zdravstvo.si Matej Beltram, ekonomist Anže Burger, direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin, direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli in direktor nizozemske organizacije Kalcio Healthcare Karel Loerts – so se zavzeli za vzpostavitev konkurenčnosti med izvajalci in zavarovalnicami, kar bi skrajšalo čakalne dobe, pripomoglo k boljšim storitvam ter v središče sistema postavilo bolnika, ne ustanovo.

V Levici liberalizaciji in privatizaciji v zdravstvu nasprotujejo, zgoraj omenjene pa posredno označujejo za »kratkovidne ali nore«, nasprotujejo svobodni izbiri izvajalca in se zavzemajo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi ga nadomestili s solidarnostno dajatvijo. Ustavili bi podeljevanje koncesij in prepovedali dopolnilno delo v zasebnem sektorju zdravnikom, zaposlenim v javnem sektorju. Zdravstvene delavce bi spodbujali, da dodatno delo za plačilo opravijo v javnih zavodih, koncesionarje pa, da se vrnejo v javni sistem itd.

Desnica za to, da denar sledi bolniku, in »regulirano konkurenčnost«

Na desni sicer govorijo o tem, da mora »denar slediti bolniku«, da si prizadevajo, da bi državljan, pacient in njegove potrebe postale središče zdravstvenega sistema (SDS). Konkretnejši so v NSi, kjer zavračajo »zastareli model monopolnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer se denar zavarovancev plansko razporeja izvajalcem zdravstvenih storitev« in podpirajo »regulirano konkurenčnost na vseh področjih zdravstvenega sistema« ter »preglednost porabe javnega denarja«. Je pa vsem skupno zavzemanje za javno, dostopno in solidarno zdravstvo.

Vlada obljubila tudi večje spremembe na področju zdravstvenega sistema …

Nedavno je sicer odmeval izstop petih članov delovne skupine pri ministrstvu za zdravje in članov zdravniške iniciative Zdravstvo.si, ker njihov predlog za bolj transparentno javno naročanje in nižje cene medicinskih pripomočkov ni dobil podpore, kar je nakazovalo na ohranjanje statusa quo tudi pod aktualno vlado. Ta celostnih sprememb na zdravstvenem področju, za katere se sicer celoten politični spekter strinja, da so potrebne, še ni nakazala. V sistemu, ki enako deluje že leta, je spremembe težko uvesti.

Vlada je včeraj sicer potrdila predloga zakonov o investicijah v zdravstvo in nujnih ukrepih v zdravstvu, s čimer gre na to področje dve milijardi evrov v desetih letih; podporo ima tudi odločitev za specializacijo družinske medicine in financiranje dodatnih specializacij klinične psihologije. Napovedan je bil tudi nov sistem plač zdravnikov in medicinskih sester.

Na konkretne spremembe v smeri »zajezitve korupcije« s »postavitvijo sistema evropsko primerljivih cen, javno dostopnih pogodb z dobavitelji ter povečanjem nadzora porabe sredstev«, spremembe delovanja ZZZS, jasne opredelitve pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so v koalicijski pogodbi zapisane, bo tako očitno treba še (po)čakati.