Hišna preiskava šele teden dni po streljanju; predstavnik tožilstva poudaril pomen hitrega ukrepanja organov

Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje sta v torek s podelitvijo priznanj na Brdu pri Kranju sklenila dan pravosodja. Ministrica za pravosodje v odhodu je ocenila, da za stanje na področju romskih vprašanj ni kriva slaba zakonodaja. Želela bi si, da bi za sprejemanje nove imeli na voljo več časa in strokovno razpravo.

Ob robu podelitve priznanj na področju pravosodja je bilo slišati tudi ocene napovedanih ukrepov v okviru Šutarjevega zakona. Predstavniki sodstva in tožilstva so predvsem opozorili na potencialno ustavno spornost, poudarili pa so tudi, da je treba najprej izvajati obstoječo zakonodajo.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je poudaril, da samo represija ne bo rešila težav. Dodal je, da gre za težavo, ki zadeva tako državo kot tudi lokalno skupnost, in še posebej izpostavil inkluzijo – torej vključevanje pripadnikov romske populacije v lokalno skupnost.

»Na tem je tudi treba delati. Samo represija ne bo dala pričakovanih rezultatov,« je zatrdil. Sodišča imajo po njegovi oceni že sedaj dovolj širok nabor ukrepov, ob tem pa je opomnil, da je sodstvo šele na koncu verige. Prej pridejo na vrsto ukrepi, ki zadevajo odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti policije in tožilstva.

Sodstvo po njegovih besedah odigra svojo vlogo, ko so storilci odkriti in ko se jih pripelje na sodišče. Izpostavil je, da je drugo vprašanje, koliko in kako uporabljati ukrepe, ki so na razpolago. »Zaradi dogajanja se nikomur ne smejo kršiti človekove pravice, to je osnovno vodilo pravne države,« je še poudaril.

Ustavno najbolj sporen vstop v osebne prostore brez odredbe sodišča

Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan je priznal, da pred 19 leti, ko je bil sodnik na novomeškem sodišču, kriminal ni imel tako ekstremnih oblik – zadeve so resnično eskalirale. Dejal je, da vsebine predlogov ne pozna, vendar večina opozarja, da več represije ne potrebujemo ali pa nočemo. Po njegovi oceni imamo zakonodajo že sedaj dokaj ustrezno, a vprašanje je, če se je pri odkrivanju kaznivih dejanj ravnalo dovolj pogumno.

Izpostavil je tudi premoženjske zadeve. V oči bodejo parki avtomobilov, ki niso pokriti z realnimi prihodki. Poudaril je, da sodstvo pride na vrsto šele na koncu, in s prstom pokazal tudi na FURS. Ponovil je, da je težava pri odkrivanju. Na vprašanje, ali bi lahko bili predlogi ustavno sporni, je citiral besede sodniškega kolega, ki je ocenil, da bo mnogo ukrepov lahko razveljavil že vratar na ustavnem sodišču.

Med ustavno najbolj spornimi ukrepi je izpostavil vstopanje v osebne prostore brez odredbe sodišča. Ko gre za konkretno nevarnost, ima policija sicer že sedaj možnost vstopiti. Po njegovi oceni bi bile lahko sporne tudi stvari na področju socialnih transferjev, čeprav se strinja, da je tu treba nekaj narediti.

Represivni aparat nastavljen – treba ga je izvajati

Nekdanji ustavni sodnik Zvonko Fišer je dejal, da ima država nedvomno že ves potreben represivni aparat nastavljen – treba ga je samo izvajati tako, kot je treba, in ne vrat na nos. Poudaril je, da ne potrebujemo nobenih novih represivnih ukrepov, potencialno ustavno spornih pa je večina od njih.

Po njegovi oceni so potencialno ustavno sporne kazenske represije, izpostavil pa je tudi mladoletne romske mamice, ki bi jim odvzeli otroški dodatek. »So kaj manj mamice,« je vprašal in opozoril na enakost oz. diskriminacijo.

Glede očitkov, ki letijo tudi na tožilstvo, je dejal, da sam že nekaj časa ni na tožilstvu, zato ne ve, kaj se dogaja v tamkajšnji operativi. Ocene se mu zdijo plod moralne panike, po njegovem mnenju se govori na pamet.

Najbolj potrebno hitro ukrepanje organov

»Ta sredstva, ki jih imamo sedaj na voljo, je treba boljše uporabljati,« je ocenil vrhovni državni tožilec Harij Furlan in dodal, da nekateri novi ukrepi sicer so potrebni, vendar pa bodo morali prestati ustavno presojo.

Poudaril je, da je najbolj potrebno hitro ukrepanje organov. Tako organov odkrivanja kot tudi organov pregona in sodišča. Pomembna je hitrost postopka v skladu z obstoječimi zakoni. Tožilci bi po njegovih besedah potrebovali predvsem hitro odzivnost sodišča na vložene obtožbe.

Hišne preiskave z odredbo sodišča šele teden dni kasneje 

Minuli torek se je po izredni seji občinskega sveta v Novem mestu, kjer so bili prisotni tudi predstavniki vlade, iz Žabjaka slišalo streljanje. Kar nekaj debat je požela izjava generalnega direktorja policije. Župan Ribnice Samo Pogorelc ga je namreč vprašal, ali bo odredil racijo, direktor pa mu je odgovoril, da za to še ni čas.

Neposredno po streljanju so se policisti tako odpravili le v vas – kot to naredijo vsakič v tovrstnih primerih. Že nekaj dni se posledično vrstijo različna mnenja stroke, ali bi policija že v torek lahko opravila hišne preiskave brez odredbe sodišča, na katero je očitno čakala vsaj nekaj dni.

Po neuradnih informacijah smo sicer že v ponedeljek izvedeli, da naj bi izsledili strelca in mu zasegli orožje. Na Policijski upravi Novo mesto so v torek potrdili informacijo, da je policija v romskem naselju Žabjak izvajala hišne preiskave. Po neuradnih informacijah N1 naj bi pridržali dve osebi. Intenzivna kriminalistična preiskava še poteka, podrobnosti bodo predstavili danes.