Harmonikarji na praznik v Ljubljano – je Jankovićev sklep sploh veljaven?
Na redni novinarski konferenci je župan Zoran Janković pripomnil, da so v stranki SDS zdaj presenečeni, ker je sledil njihovemu predlogu. V ponedeljek je namreč na občinski seji dal v glasovanje sklep, da se do konca decembra v Ljubljani prepove spontane ulične nastope. Prepoved je sledila tako pritožbam nad trubači, kot tudi besedam mestne svetnice iz vrst stranke SDS. Ta je opozorila, da MOL dopušča, da se favorizira balkansko glasbo – tudi trubače. V nekaterih medijih so se pojavila ugibanja, ali je župan v resici želel utišati harmonikaše. A bolj ključno je vprašanje, ali je sklep sploh veljaven. 26. decembra bo potekal shod v podporo slovenski glasbi – tako bodo haromikaši kljub prepovedi prišli v prestolnico.
Mestna svetnica Maruša Babnik (SDS) je na seji opozorila, da v glavnem mestu zaman čakamo na adventni venec. Ocenila je, da gre za sistematično zanemarjanje slovenske tradicije in identitete. Kot je dejala, se Ljubljana očitno svoje kulture sramuje, namesto adventnega vzdušja dobimo le potrošniški veseli december. »Mestna občina dopušča, da se favorizira balkansko glasbo, trubače, ki z Ljubljano, kulturo in božično tradicijo nima nobene veze,« je dejala in med drugim vprašala, ali MOL namenoma iz javnega prostora izriva tradicionalne krščanske simbole in slovensko kulturno dediščino. Opomnila je, da tudi turisti v Ljubljani dobijo izkrivljeno sliko, kdo smo kot narod.
Namestnica direktorice Turizma Ljubljana Ana Lampič je v pripravljenem odgovoru povedala, da se v Ljubljani osvetlitev prižge vsako leto v petek pred prvo adventno nedeljo. Dejala je, da decembrski program vključuje številne vsebine, ki izhajajo iz slovenskega izročila in med drugim naštela Miklavžev sprevod, jaslice in tradicionalni božični koncert. »Ulični glasbeniki, tudi trubači, niso del uradnega decembrskega programa,« je poudarila in dodala, da tudi oni prejemajo pritožbe meščanov.
V naslovu je laž! Mestni svet je izglasoval prepoved VSEH spontanih glasbenih nastopov v Ljubljani, ne samo trubačev. Tudi harmonikarjev, skupin, ki bi želele na prostem zapeti Sveto noč itn.https://t.co/KYcVyJzucO
— Primc Ales (@ales_primc) December 15, 2025
»Nisem niti vedel, da bodo prišli. Sploh ne razumem poante. Če bi se napovedali, ne vidim problema, da bi bilo tisoč harmonikarjev eno uro – ampak v okviru dogovora,« se je župan Zoran Janković odzval na vprašanje, kako bo prepoved vplivala na harmonikaše, ki so se najavili, da bodo 26. decembra – ko slavimo dan samostojnosti in enotnosti – igrali na Prešernovem trgu. Glede spontanih uličnih nastopov je povedal, da so izvajalce že opozarjali, naj ne motijo prireditev, kar je večina tudi upoštevala. Trubači so morali plačati kazen, posledično je ena skupina od treh tudi odšla. »Ne bo več opozarjanja, pokazalo se jim bo sklep in preprečilo nastope,« je odgovoril na vprašanje, kako bo o novem sklepu obvestil vse, ki nastopajo na ljubljanskih ulicah.
Glede spontanih uličnih nastopov je Janković povedal, da so izvajalce že opozarjali, naj ne motijo prireditev.
Po županovih besedah je sklep veljaven – nekateri namreč opozarjajo, da bi za začetek moral spremeniti odlok. Že takoj po glasovanju je mestni svetnik Denis Striković (Vesna) ocenil, da je glasovanje neveljavno, prepoved bi lahko sprejeli le s spremembo odloka. Pripomnil je, da vidi le nestrpnost do trubačev. Janković je odgovoril, da ne spreminjajo odloka o posebni rabi javnih površin, zatrdil je, da odlok omogoča njegovo potezo s sprejetjem sklepa. Proti sklepu, ki do konca decembra prepoveduje spontane ulične nastope z uporabo inštrumentov, je sprva glasovalo devet svetnikov – nad čimer je bil Janković začuden, češ, da toliko svetnikov želi obdržati trubače. Na ponovnem glasovanju jih je proti glasovalo šest, Janković pa je pritrdil, da so trubači nedvomno moteči.
Si je župan ponovno prikrojil pravila?
Občinski odlok(i), ki urejajo posebno rabo javnih površin, med drugim tudi določajo pravila za spontane ulične nastope (npr. kje, kdaj in pod kakšnimi pogoji so dovoljeni). Takšni odloki so uradni pravni akti občine, ki imajo status podzakonskega predpisa v občinskem pravu. Na podlagi odlokov se lahko izvajajo inšpekcijski nadzor in dovoljevanja, pogosto znotraj vnaprej določenih časovnih okvirov in lokacij. Sklep mestnega sveta je običajno nižja pravna norma od odloka – gre za usmeritev, ki jo sprejme svet, pogosto tudi za organizacijske ukrepe. Če sklep posega v urejanje splošnih pravic občanov ali omejuje njihovo rabo javnih površin širše, se v pravnem sistemu običajno pričakuje sprememba odloka, ki ima širšo pravno težo in jasnost glede pravnih posledic. Takšna sprememba mora iti skozi skladen postopek sprejemanja odloka, objavo v Uradnem listu.
Odlok o posebni rabi javnih površin v Mestni občini Ljubljana pravno ureja spontane ulične nastope, zato je logično vprašanje, ali sklep, ki so ga v ponedeljek sprejeli, lahko prepove nekaj, kar je urejeno z odlokom in dovoljeno pod določenimi pogoji. Nastopi so namreč dovoljeni na določenih lokacijah, ob določenem času in s časovnimi omejitvami (ter brez ozvočenja). Odlok nastopov tako ne prepoveduje, ampak jih ureja – to pomeni, da so pravno dovoljeni, če so znotraj v odloku določenih pogojev. Zaenkrat nismo odkrili, da bi se kjerkoli v odloku eksplicitno dovoljevalo županu, da z enim sklepom in brez spremembe odloka prepove spontane ulične nastope. Na MOL smo poslali vprašanje, kje točno v odloku (ali v zakonu) je podlaga, o kateri je govoril župan – poročamo, ko prejmemo odgovor.
Zaenkrat nismo odkrili, da bi se kjerkoli v odloku eksplicitno dovoljevalo županu, da z enim sklepom in brez spremembe odloka prepove spontane ulične nastope.
Drugod po Evropi so primeri urejanja uličnih nastopov raznoliki, vendar prav tako vezani na lokalne pravne akte. V Pragi npr. mestna uredba določa, kje so nastopi dovoljeni ali prepovedani in kako naj se izvajajo, z namenom zaščite javnega reda. V nemških mestih, kot je Berlin, lokalne oblasti določajo omejitve glede ozvočenja, trajanja in prostorov, navadno prek mestnih predpisov. V določenih predelih Londona so sprejeti »busking« kodeksi in politike, ki urejajo, kdaj in kako lahko ulični izvajalci nastopajo, ter določajo kodeks ravnanja, dovoljenja in prostorske omejitve. Na Dunaju je za ulične nastope treba pridobiti dovoljenje za določene lokacije, v Birminghamu pa je ulično nastopanje prepovedano po celem središču mesta. Takšni primeri kažejo, da omejitve ali prepovedi uličnih nastopov v evropskih mestih obstajajo. A so praviloma del formalnih mestnih predpisov ali pravilnikov, sprejetih v skladu s pristojnostmi lokalnih oblasti, in ne izhajajo iz neformalnih sklepov ali preglasovanja na sejah brez ustrezne pravne podlage.
Harmonikaši bodo prišli – prijavili so shod v podporo slovenski glasbi
»Odpeljal sem se v Ljubljano po vnukinjo, izkoristil trenutek in se sprehodil po praznično okrašeni prestolnici. A namesto ponosa sem začutil razočaranje. Kot da ne bi bil v glavnem mestu Slovenije. Po središču praznične Ljubljane se je razlegala glasba trubačev, ki je preglasila edinega slovenskega harmonikaša,« je v začetku decembra zapisal Silvo Mesojedec in povedal, da ga je zabolelo srce. Po njegovih besedah je bila slovenska pesem, ki je naša identiteta in duša naroda, potisnjena v kot. Iz tega razloga je pozval slovenske harmonikaše, ansamble in godce, naj 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti, ob 18. uri preplavijo Ljubljano z zvoki slovenske narodne glasbe. »Naj 26. december postane dan, ko se Slovenija ponovno začuti, sliši in ponosno pokaže,« je zapisal.
»Verjamem, da bomo skupaj s pomočjo nečaka legendarnega Lojzeta Slaka, Leopolda Poldeta Pungerčarja, s sinom Lojzetovega bratranca Nejca Barba ter mnogimi drugimi izjemnimi glasbeniki ponovno dvignili slovensko narodno pesem na mesto, ki ji pripada,« ja zapisal kakšen teden kasneje in vesel povedal, da je na družabnem omrežju njegov poziv delilo več kot 1200 ljudi. Mesojedec nam je danes povedal, da harmonikaši kljub županovemu sklepu pridejo – prijavili so namreč shod v podporo slovenski glasbi. Pričakuje se kar lepo število harmonikašev, novomeški se bodo pripeljali z avtobusom, napovedujejo pa se tudi od drugje.
Pričakuje se kar lepo število harmonikašev, novomeški se bodo pripeljali z avtobusom, napovedujejo pa se tudi od drugje.
4 komentarjev
Janez Cotman
Zakaj pišete o harmonikaših,če pa so to slovenski harmonkarji ?
Igor Ferluga
Nisem za tako omejevalen odnos do poulicnih glasbenikov in spontane ulicne umetnosti kot ga je sprejel mestni svet po nenadnem preblisku zupana. Res so trubači zeli hrupni, opazni in preglasijo vse in v adventni in bozicni čas Srednje Evrope v mestno sredisce ne spadajo. Ampak naj pridejo kot gosti, ne kot kaka ljubljanska znamenitost recimo na pravoslavni Božič ali Novo leto. Sami po sebi so manj sporni od kake Cece, ki jo tu mnogi ( zal tudi Slovenci) obravnavajo kot kraljico, je pa sporna lojalna zena se bolj spornega Arkana. Prav imajo tudi tisti, ki jih moti, da na sejmu odmeva skoraj le komercialna anglosaksonska pop glasba. Ko je glasbo nekoč izbiralo Drustvo za prenovo stare Ljubljane pod vodstvom pianista Primoza Lorenca je bil to zelo drugačen izbor ...
Igor Ferluga
V bistvu je skandalozno, da je dejansko predvsem pregnan harmonikar s Presernovega trga z naravno akustiko ene harmonike, ki res ni preglasna za to okolje in ki je eden redkih, ki v mestno sredisce prinasa avtohtoni zvok slovenske narodne in narodnozabavne pesmi. Ali kot pravi Primc, prepovedano je tudi, da nek zborcek ali vokalni sestav spontano zapoje ob prazniku neko bozično pesem. Ali nek klasicni umetnik, domač ali na potovanju, zaigra nekaj skladb recimo na violini ali flavti. Da ja ne bi kdo motil tuje komerciale, ki odmeva z zvocnikov. Taksna prepoved je dejansko nekulturna! In navdusenje levih mainstream medijev, da je v imenu trubačev na prvem mestu dejansko utišan slovenski harmonikar tudi!
Martin Krpan
Večinski del prebivalcev najlepšega mesta je izbral trubače,zdaj pa glavno mesto Slovenije ne bo slišalo slovenske glasbe.
Ker je fukfehtar tako zaukazal.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.