Hans Zollner, član papeške komisije za zaščito mladoletnih: gre za šokantne primere, a še več jih bo

3
Uredništvo

Nedavno je Nemčijo pretreslo poročilo o fizičnih in spolnih zlorabah več kot 500 otrok v slovitem regensburškem fantovskem pevskem zboru. 

Cerkev se pod papežem Frančiškom zdi odločena počistiti z zlorabami v lastnih vrstah. Prizadevanje v tej smeri je Papeška komisija za zaščito mladoletnih, kateri pripada tudi  Hans Zollner, vodilni cerkveni strokovnjak na področju preprečevanja in boja proti zlorabam. V Rimu na univerzi Gregoriana vodi tudi Center za zaščito otrok.

Del njegove službe je tudi potovanje po svetu, kjer z različnimi seminarji in izobraževanji širi zavedanje o tem, da je potrebno otroke zaščititi pred zlorabami in kakršnokoli vrsto nasilja, ne zgolj pred spolnimi zlorabami duhovnikov.

In Zollner, sicer domačin iz Regensburga, pravi – s tem primerom še ni konec, šokantnih odkritij bo še več.  

V intervjuju za revijo Crux je v luči nedavnega poročila o zlorabah v Regensburgu, predstavil svoje delo in delo Cerkve na področju odkrivanja in preprečevanja spolnih zlorab otrok.

Untitled designZollner je razkrit primer zlorab v regensburškem fantovskem pevskem zboru – teh je bilo v časovnem obdobju 70 let več kot 500 – označil za “šokantnega”, ob tem pa je posvaril, da se bodo v naslednjih letih, ko bo prišlo do detabuizacije te teme tudi drugod po svetu, število razkritja podobnih primerov še povečalo.

“O tej temi se začenja sedaj govoriti v državah, kakršna je Indija, kjer še pet let nazaj o tem ni bilo nobenega govora. Vendar se danes o tej temi znova in znova prosto razpravlja v medijih, tako o primerih znotraj Cerkve kot v širši družbi.”

Zbor Regensburger Domspatzen: več kot 500 žrtev fizičnih in spolnih zlorab

Zaključno poročilo, ki obsega 450 strani, ugotavlja, da je bilo v časovnem razponu 70 let v zlorabe in spolne zlorabe dečkov vpletenih 49 cerkvenih uradnikov, učiteljev in laikov, od tega jih je devet osumljenih spolnih zlorab. Žrtev zlorab je bilo v tem času 547.

Šlo je za dečke, ki so bili člani znanega zbora »katedralskih slavčkov« Regensburger Domspatzen ter tamlajšnje šole ter internata, in sicer je preiskovalec, odvetnik Ulrich Weber, odkril več kot 500 primerov fizičnih zlorab ter 67 primerov spolnih zlorab.

Zbor je od 1964 do 1994 vodil Georg Ratzinger, starejši brat papeža Benedikta XIV. In čeprav Weber meni, da bi ta moral vedeti za posamične primere, Ratzinger zanika, da bi o zlorabah svojih duhovnikov imel kakršnokoli informacijo ali vedenje.

Poleg tega, pravi Zollner, se je tudi klima v sami Cerkvi v zadnjih letih spremenila, saj je čedalje bolj razširjeno zavedanje, da je potrebno razširiti osveščenost o zlorabah ter njihovo odkrivanje in prepoznavanje, poleg tega pa se je potrebno proti njim boriti in v primeru, da je do njih prišlo, to tudi priznati.

“Zagotovo v zadnjih treh do štirih letih vidim močno rast volje, da se o teh problemih spregovori, pripravljenosti, da se spopademo z njimi, ter poguma ljudi, ki morajo le-tega imeti – to so voditelji v Cerkvi. Zaznal sem, da se čedalje bolj širi stališče, da se je treba neposredno spopasti s problemom, ne pa da se mu izogibamo.”

Ob tem je poudaril tudi svoj nedavni obisk Mjanmara in Singapurja, kjer je organiziral srečanja na temo zaščite otrok, za katera sam pravi, da še nekaj let nazaj sploh ne bi bili mogoča, sodeluje pa tudi z državami Južne in Srednje Amerike, med njimi z Mehiko.

Tako je ponekod Cerkev tista, ki je prepoznana kot vodilna na področju boja proti zlorabam otrok. Zollner tu kot primer omenja Mjanmar, kjer so ravno redovnice, duhovniki, bogoslovci in škofje tisti, ki opozarjajo na kulturo fizičnega nasilja v šolah ter v internatih, in to na vseh področjih – od javnih in cerkvenih šol ter tudi v budističnih samostanih.

“Tu se vidi, da standard, ki je pri nas sprejemljiv in zahtevan v izobraževanju, tudi dandanes ni enak po vsem svetu,” pravi Zollner, pri tem pa dodaja, da tudi v razvitem svetu obstajajo luknje v odzivu Cerkve, pri čemer kot primer poda nedavno obsodbo duhovnika zaradi zlorabe mladoletne osebe v eni izmed evropskih držav.

“Škofija je izdala izjavo, ki je popolno nasprotje tistega, za kar se trudimo mi. Prvi stavek izjave je bil še vedno: “Mi branimo pravice duhovnikov,” in na koncu je sicer obstajalo nekaj vrstic o škodi, ki je bila storjeni žrtvi. Jasno se lahko vidi, da je to obrambna drža in ne le da ne upošteva škode, ki je bila storjena domnevni žrtvi, ampak v njej tudi ni zaznati odgovornosti Cerkve.”

Vendar obstajajo tudi primeri, da boj proti zlorabam otrok že kaže učinke.

“V Nemčiji je neodvisni komisar vlade za preprečevanje zlorab javno priznal, da je katoliška Cerkev vodilna na področju zaščite mladoletnih oseb in da druge institucije – npr. športna združenja – na tem področju daleč zaostajajo za njo.”

“Zelo pomembno dejstvo pri tem je, da je bila škofija tista, ki je naročila neodvisnega odvetnika”

Hans Zollner, tudi sam po rodu Nemec iz Regensburga, pravi, da so ga novice o zlorabah močno pretresle in prizadele.

“Poročilo pokriva časovno obdobje 70 let, zato je tudi šokantno, kako dolgo takšno nasilje lahko traja. Na nek način sem bil tudi pripravljen, ker smo že nekaj mesecev prej vedeli, da bo to poročilo prišlo.

Kar sem slišal o njem v zadnjih nekaj mesecih, približno pol leta prej, je bilo, da bo to poročilo uničujoče, in to res je. Resnično grozno, grozljivo in zagotovo preobsežno, da bi lahko razumeli, je občutje ob razmišljanju o vsaki posamezni osebi, ki je bila vpletena. To so bili mladi ljudje, veliko njihovih življenj je bilo močno poškodovanih in v nekaterih primerih celo uničenih.”

Ob tem pa Zollner opozori na še eno pomembno dejstvo – škofija je bila tista, ki je naročila neodvisno preiskavo.

“Zelo pomembno dejstvo pri tem je, da je bila škofija tista, ki je naročila neodvisnega odvetnika, ki je šel čez arhive, se srečal z ljudmi, intervjujal vse, ki se jih je zadeva dotikala, itd. Škofija je bila tista, in sam škof, ki si je to vzela k srcu in si prizadevala za to akcijo, in resnično mislim, da lahko cenimo pogum, ki ga je škof pokazal in se soočil s storjenim zlom.”

Na splošno je Zollner prepričan, da tako v Cerkvi kot tudi v družbi prihaja do spremenjenega pogleda na problematiko zlorab mladoletnih oseb in otrok ter v prihodnjih letih pričakuje postopen napredek.

Precej zaslug za to sta imela tako prejšnji kot sedanji papež. Papež Benedikt se je namreč odločil, da je potrebno takšne obsodbe in škandale razrešiti, sedanji papež Frančišek pa njegovo delo nadaljuje, med drugim tudi z ustanovitvijo Papeške komisije za zaščito mladoletnih.

Poleg tega veliko dela opravlja tudi Center za zaščito otrok na univerzi v Rimu, ki izobražuje bodoče voditelje cerkvenih skupnosti iz vseh držav sveta in kontinentov, da ti lahko to svoje znanje v praksi uporabijo v domačem okolju.

V CCP, našem Centru za zaščito otrok na Gregorianski univerzi, usposabljamo osebje, specializirano za varovanje. Junija smo imeli drugi razred s 24 študenti, ki so končali izobraževanje. Vsi bodo delali na visokih položajih, na škofovskih konferencah ali škofijah ali verskih skupnostih na tem področju.

Eden izmed več kot petstotih žrtev zlorab in spolnih zlorab je tudi Alexander Probst.

Leta 1968, ko je bil v tretjem razredu, se je priključil znanemu fantovskemu zboru, kjer je bil z vrstniki zelo pogosto deležen fizičnih zlorab, kasneje pa se nadlegovanje v šoli stopnjevalo v spolne zlorabe s strani učitelja. Prvič je o tem javno spregovoril pred sedmimi leti, po izdaji zaključnega poročila pa je o svojih izkušnjah spregovoril v intervjuju za Deutsche Welle.

“Našel sem svoj mir in to tudi pomeni, da upam, da bodo tisti, ki so na drugi strani [ki so storili ta kazniva dejanja] našli mir. Še naprej bom pomagal, kakorkoli bom lahko. Toda to ni več gonilna sila v mojem življenju, in zato se počutim dobro,” pravi Probst ter izraža upanje, da bo poročilo preprečilo, da bi se podobne stvari dogajale v prihodnosti.

O svojih izkušnjah s Cerkvijo pa pravi, da je sprva z njene strani doživel blokade in da je bil najprej to “boj za vse, ki so bili prizadeti. Šele po tem, ko je novi Regensburgski škof, Rudolf Voderholzer, spoznal, da je za vsem tem veliko več, kot je videti na prvi pogled, so se stvari začele izboljševati. Od leta 2015 je osebno želel sodelovati z nami.” Škof Voderholzer ga je osebno prosil odpuščanja, čeprav sam ni bil kriv in Probst pravi, da mu je to pomenilo bolj od vsakega opravičila, ki bi ga lahko dobil od človeka, ki ga je zlorabil.

“Komisar zvezne vlade, odgovoren za zlorabo otrok, Johannes-Wilhelm Rörig, je dejal, da je to mejnik, ko gre za način, kako se Cerkev ukvarja s svojo preteklostjo. In za to se gre zahvaliti veliko ljudem. Najprej in najpomembnejše so bile tu žrtve, ampak je prisotna tudi škofija, saj je bila pripravljena delati z nami. In potem je tu popolna neodvisnost, s katero so raziskovalci opravili svoje delo.”

Print Friendly

KOMENTARJI: 3

  1. pogrešam komentar uredništva?
    drugače pa je že cel članek napisan tako, da saj to ni nič tako zelo hudega, pa saj je ena od žrtev že oprostila škofu ki ni bil nič kriv, saj bo tega sicer še več prišlo na dan v prihodnjih dneh a kaj zato

  2. Zaključno poročilo dejansko zanika, da bi Georg Ratzinger kaj vedel o spolnih zlorabah, ki so se dogajale največ v zborovski “predšoli” (Vorschule), kjer Georg Ratzinger nikoli ni deloval. Na gimnaziji pa ni bilo od leta 1972, ko se je Georg Ratzinger tam uveljavil, do danes niti enega samega primera spolne zlorabe. Fizične zlorabe (klofute ipd.) pa je Georg Ratzinger priznal in obžaloval že veliko prej.
    Žal so v medijih nekateri to zaključno poročilo skušali izkoristiti tudi za očrnitev Georga Ratzingerja in seveda njegovega brata Benedikta XVI.

    • vsak izgovor je dobr… “pa sam 3 procente jih je…” “pa nobeni ni nic vedu..” pa… eno tono drugih izgovorov.. kolk eni verniki tiščite glavo v pesek do onemoglosti.. cerkev je dobra organizacija…

      koliko stvari mora še privret na površje, da ne bomo več brali takelih komentarjev kot je od Katy..

Komentiraj