Gospodarstvo beleži rast, a vse je podobno kot leta 2007, tik pred krizo

Mednarodni denarni sklad (IMF) je izdal novo poročilo o obetih za svetovno gospodarstvo, ki višjo gospodarsko rast ter manjšo brezposelnost v primerjavi z lanskim letom napoveduje tudi Sloveniji.

Svetovnemu gospodarstvu trenutno kaže dobro, a se rast dolgoročno upočasnjuje, IMF pa hkrati opozarja na nujnost reform, saj rast ne bo trajala v nedogled.

Kako kaže Sloveniji?

IMF Sloveniji za letošnje leto napoveduje 4-odstotno gospodarsko rast (lani je bila 3%), v prihodnjem letu pa naj bi se ta že upočasnila na 2,5 odstotka.

Inflacija naj bi bila letos 1,6-odstotna, drugo leto pa 1,8-odstotna.

Brezposelnost po napovedih prav tako upada; letos naj bi bila 6,8-odstotna, prihodnje leto 6,4-odstotna.

V primerjavi z drugimi državami?

Slovenija bo po napovedih IMF letošnje leto sklenila z gospodarko rastjo, ki je višje kot v državah višjegrajske skupine (Slovaška: 3,3%, Poljska 3,8%, madžarska 3,2% in Češka; 3,5%), hkrati pa bomo imeli Slovenci tudi drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti glede v primerjavi s temi državami, višjo, 8,1-odstotno IMF napoveduje Slovaški.

Slovenija bo imela po napovedih letos tudi najvišjo gospodarsko rast glede na vse svoje sosede (Italija - 1,5%, Avstrija - 2,3%, Madžarska - 3,2% in Hrvaška 2,9%), stopnja brezposelnosti pa bo po projekcijah IMF nižja v Avstiji (5,4%) in na Madžarskem (4,4%), precej višja pa v Italiji (11,4%) in na Hrvaškem (13,4%). V vseh omenjenih državah naj bi se prihodnje leto zmanjšala stopnja brezposelnosti, gospodarska rast pa bo prav tako upočasnjena povsod, razen na Madžarskem, kjer naj bi zrasla za dve odstotni točki.

Najvišjo gospodarsko rast znotraj EU naj bi letos beležili Islandija in Romunija (obe 5,5%), najnižjo Švica (1%). Najvišja, 22,3-odstotna brezposelnost, pesti Grčijo, najnižjo 2,8-odstotno pa ima Islandija.

Globalna rast, a časa za počivanje na lovorikah ni

Globalno IMF svetovnemu gospodarstvu desetletje po začetku finančne krize napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno. Bolje od zadnje, julijske, napovedi kaže evroobmočju, Japonski, Aziji in Rusiji, slabše pa ZDA, Veliki Britaniji in Indiji. Rekordno, preko 5% so zrastle Indonezija, Malezija, Filipini, Tajska in Vietnam.

Ob tem se na Mednarodnem denarnem skladu bojijo, da bi pozitivni kazalci državnim voditeljem dali lažen signal samozadovoljstva in varnosti in opozarjajo, da kljub trenutnim spodbudnim napovedim rast ne bo trajna, če ne bo prišlo do reform. Poleg tega opozarjajo na dejstvo, da je v številnih razvitih gospodarstvih inflacija še vedno pod ciljno mejo, države izvoznice se soočajo z nizkimi cenami, posebej energentov, pri rasti ne sodelujejo vse države, rast plač je šibka, srednjeročni obeti pa ne kažejo najbolje.

Možna kriza?

Bojijo se ponavljanja napak bank izpred desetletja, ko so vodile v krizo in opažajo kazalnike, ki vplivajo na gibanja v svetovnem gospodarstvu in dolgoročno ne kažejo najbolj svetlih obetov.

Situacija spominja na leto 2007, ki je glede na napovedi kazalo optimistično rast, nato pa prineslo najhujšo recesijo po letu 1930.

Christine Lagarde, vodja Mednarodnega denarnega sklada, je zato svetovne voditelje pozvala, naj nadaljujejo z reformami, ki bi sedanje gospodarsko okrevanje spremnile v bolj trajno rast.

Nujne reforme

Maurice Obstfeld, gospodarski svetovalec Mednarodnega denarnega sklada, pa opozarja na visoke cene premoženja, hitro rast kreditov na Kitajskem, politične pretrese v Kataloniji in Brexit, ki vi vsak posebej lahko kaj hitro vodili v hude finančne pretrese.

"Oblikovalci politik morajo ohraniti dolgoročno vizijo in izkoristiti trenutno stanje za izvajanje strukturnih in fiskalnih reform, potrebnih za večjo prožnost, produktivnost in naložbe," še poudarja Obstfeld.