Ključen problem Slovenije na trgu dela je toga zakonodaja, kar se tiče zaposlovanja in odpuščanja delavcev, ter anomalija, imenovana študentsko delo. Srednjeročno pa grozi vse slabša demografska situacija.
Na Domovini nadaljujemo s serijo člankov Gospodarski izzivi Slovenije, v katerih obravnavamo in komentiramo posamezna poglavja iz spomladi objavljenih dokumentov UMAR Poročilo o razvoju 2017 in Ekonomski izzivi 2017.
Danes se lotevamo tematike trga dela, gibanja zaposlenosti in sprememb v vrstah le-te, (povezanih) demografskih sprememb in zagotavljanja socialne države.
Trg dela v zadnjih letih
UMAR uvodoma ugotavlja, da se zaposlenost povečuje že tretje leto zapored in se vztrajno približuje predkrizni ravni iz 2008, ki ni bila daleč od t. i. naravne brezposelnosti, ki bi po izračunih za leto 2015 znašala 6,8 %.
S tem se seveda od 2014 naprej izboljšuje tudi materialni položaj prebivalstva, stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti, ki je tudi tekom gospodarske krize v Sloveniji ostala pod povprečjem EU. Povečujeta se torej razpoložljivi dohodek prebivalstva in domača potrošnja, kar ugodno vpliva na storitvene panoge, ki so začele rasti za izvozno usmerjenimi.
Urad kot glavne vzroke za večje zaposlovanje navaja:
izboljšanje konkurenčnosti (ki jo bomo obravnavali v naslednjem članku iz serije),
skromnejšo rast opravljenih delovnih ur v primerjavi z rastjo zaposlenosti,
zmeren odziv rasti plač,
državne ukrepe na trgu dela - predvsem Aktivno politiko zaposlovanja in
zakonske spremembe, predvsem spremembe Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela iz aprila 2013, ki so zmanjšale togost in varovanje stalnih zaposlitev ter poenostavile/pospešile prehode iz začasne v zaposlitev za nedoločen čas.
Kakšen nivo kvalitete življenja imamo v Sloveniji in kaj ga lahko poslabša?
Po besedah UMAR bo poleg krepitve gospodarskega potenciala v prihodnje na kakovost življenja in blaginjo močno vplivala sposobnost prilagoditve države in družbe demografskim spremembam oz. staranju prebivalstva, saj zmanjševanje števila delovno sposobnih zvišuje skupno stopnjo delovne aktivnosti, ki je sicer še vedno med najnižjimi v EU.
Projekcija predvidenih demografskih sprememb do leta 2060 na podlagi podatkov Eurostat-a iz leta 2013; Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2017
Glede kakovosti življenja je v Poročilu o razvoju 2017 navedeno še, da ima Slovenija relativno visoko dostopnost do javnih storitev (čeprav se počasi zmanjšuje) in pa nizke neenakosti v dohodkih (ki jih meri denimo indeks Gini). V prihodnosti bo tako velik izziv predvsem dolgoročna vzdržnost sistemov socialne zaščite, med katerimi je trenutno daleč najbolj problematičen pokojninski.
Več začasnih zaposlitev in tudi prekarnosti
Ima pa Slovenija relativno visoko segmentacijo trga delovne sile ("razdelitev" glede na vrsto zaposlitve, torej začasna ali za nedoločen čas), ki je še posebej prisotna pri mladih in ki jo UMAR navaja kot enega problemov na trgu dela, saj lahko poveča neenakost med delavci in nihanja v zaposlenosti ter zmanjša spodbude za vlaganja v zaposlene.
Urad kot vzroke za tako pogostost začasnih zaposlitev navaja samo zakonodajo, ki to dopušča, togost predpisov ob odpuščanju in različne negotovosti v gospodarskem okolju. Od začetka okrevanja trga dela v 2013 je delež teh zaposlitev še narastel, kar je sicer značilno tudi za druge države EU v omenjenem obdobju, saj so podjetja zaradi gospodarskih negotovosti ostajala pri zaposlovanju še vedno previdna.
Mladi na trgu dela v slabem položaju
Zakonske spremembe za zmanjšanje segmentacije trga dela in povečanje njegove prožnosti iz aprila 2013 so le začasno upočasnile naraščanje deleža začasnih zaposlitev, ki ostajajo izjemno pogoste med mladimi (15-24 let) - ta delež je najvišji v EU. Tu kot glavni vzrok Urad navaja obseg študentskega dela, glede katerega imamo v Sloveniji unikatno ureditev in ki na splošno na trgu dela predstavlja veliko anomalijo in neke vrste nelojalno konkurenco.
[caption id="attachment_101799" align="aligncenter" width="569"] Brezposelnost med mladimi v Sloveniji od 2008 do 2015 po podatkih Eurostat-a; vidimo lahko, da se je ta začela zmanjševati 2014, a z relativno počasnim tempom; Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2017[/caption]
V zadnjih letih so bile sicer sprejete zakonske spremembe, ki so podražile to obliko dela in uvedle obveznost plačila prispevkov za socialno varnost, a se njegov obseg še vedno povečuje. To je bil tudi eden od razlogov za močno poslabšanje položaja mladih na trgu dela v letih 2008-2013 (stopnja brezposelnosti se je povečala bolj kot v EU); kot drugega pomembnega pa UMAR navaja še premajhno prilagojenost izobraževalnega sistema potrebam trga.
Ob tem je vredno omeniti, da začasne oblike zaposlitve niso enake prekarnim oz. prekarnosti, kar se danes v medijih pogosto zamenjuje. Prekarna zaposlitev namreč pomeni vsako delo s slabo socialno varnostjo - brez štetja v delovno dobo, brez plačila socialnih prispevkov itd.
Tako še zdaleč ni res, da je vsaka začasna zaposlitev tudi prekarna oz. neko izkoriščanje delavcev s strani kapitala - narava mnogih del to enostavno zahteva in lahko za marsikoga pomeni tudi priložnost, o čemer smo na Domovini že pisali.
"Jaz bi ukinila študentsko delo. Uredila pa obvezno plačano prakso v svoji stroki!
Mnogo je problemov s študentskim delom."
Z ukinitvijo študentskega dela ne bo kar konec problemov na področju zaposlovanja. Plačana praksa: kdo jo bo pa plačal? Kot lastnica majhnega podjetja se to ne morem iti. Sem kar nekaj pripravnikov imela: poleg rednega dela moraš potem še učiti pripravnika, mu pripravljati, kaj bo delal, vse pregledati za njim. Razen tega: če ga ne rabiš, ga ne vzameš. In bo spet vpitje o nesramnih delodajalcih, ki mladim ne ponudijo dela. Študent pa vskoči mimogrede, naredi kakšno stvar v skladu s svojim znanjem, sposobnostmi, zanimanjem - je koristen in še uči se. Če pa ni za rabo, ga pač odsloviš. Njemu je prioriteta študij in nikoli, res nikoli nisem odslovila nobenega študenta zaradi njegovih študijskih obveznosti. Je pač prišel, ko je imel prosto. ZAKLJUČEK: ARMADA PRIPRAVNIKOV, KI JIH NE BO NIHČE VZEL, IN NOVA OVIRA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH (nimaš pripravniške...)
Tisto nabijanje o študentih - kelnarjih me pa res moti. Nikjer namreč ne piše, da je študentsko delo obvezno. Resen študent bo dal prednost študiju in si bo obenem znal poiskati delo za čas, ko je prost - namesto pohajkovanja, zabav, med počitnicami. Če pa nekdo zamenja ure v predavalnici za ure za šankom, je pa to njegova izbira. Ni mi znano, da študentska napotnica določa kaj obvezujočega na ravni študent - delodajalec. Kot berem, pa so v zadnjem času kelnarji iskana roba, torej je tisto o "kraji delovnih mest" malo tako-tako.
Enako velja za višino plačila. Študent ne more imeti kar takoj enake urne postavke kot redno zaposlen delavec s prakso. Koliko bo pa imel, se bo pač izpogajal oziroma je odvisno od ponudbe in povpraševanja. Ne imeti naše mladine za tako nesposobne.
Mislim, da ima študentsko delo več prednosti kot pomanjkljivosti. Druga zgodba pa je, kako je organizirano, kolikšni so prispevki in kaj pokrivajo.
"In kaj torej naredi študent v finančni stiski?"
Sama sem doštudirala ob redni zaposlitvi, ker ni bilo druge finančne možnosti, tudi šolnino je bilo treba plačati. Se nimam namena hvaliti, samo povem, da tudi tako gre. Kjer je volja, tam je pot.
"Prekarna zaposlitev namreč pomeni vsako delo s slabo socialno varnostjo – brez štetja v delovno dobo, brez plačila socialnih prispevkov itd."
Kot jaz razumem, pomeni "prekarna zaposlitev" obliko, ko mora delavec odpreti s.p. in potem izdaja delodajalcu račune za opravljeno delo - se pravi, namesto plače dobi plačan račun.
Če je to tako, pa mora delavec sam plačati socialne prispevke, delo se tudi šteje v delovno dobo. VSAK S.P. MORA OBVEZNO PLAČEVATI PRISPEVKE, KI JIH DELAVCEM SICER PLAČUJE DELODAJALEC. Če govorimo o isti stvari, potem vaša trditev ne drži.
Je pa seveda tu vprašanje socialne varnosti. Za prekarce ne veljajo določbe o minimalni plači (razen za plačevanje prispevkov, tu je najnižja osnova minimalna plača). Pač odvisno od tega, za kakšen denar se prekarec zmeni z delodajalcem. Pa tudi brez "službe" lahko ostane čez noč, če nima sklenjene kakšne obvezujoče pogodbe. Prav tako mu nihče ne jamči, da bo dobil račune plačane.
Glede študentskega dela pa samo to: hvala Bogu, da je moj sin študiral v času, ko ta oblika dela še ni bila tako preganjana. Glede na slabo finančno stanje v naši družini je edino z dohodki iz svojega (študentskega) dela lahko normalno študiral in prišel do zaželjenega doktorata. Poleg tega je že v času študija spoznal in navezal stike z delodajalci in ugotovil, kakšna znanja so na trgu dela zaželjena. Kot mladi izobraženec ni bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje niti en mesec. Imel je celo več možnosti za zaposlitev, ker imel nekaj, kar naši diplomanti običajno nimajo: delovne izkušnje in delovne navade. PA NI BIL EDINI TAK V SVOJI GENERACIJI! Zato jaz govorjenje o "anomaliji" študentskega dela jemljem z rezervo. Nekje mladi morajo začeti. Če ni vzpodbud delodajalcem za zaposlitev novopečenih diplomantov (pripravništvo), potem je za podjetne tudi študentsko delo nekaj, kar jim daje izkušnje in s tem prednost na trgu dela.
Brezposelnost med mladimi v Sloveniji od 2008 do 2015 po podatkih Eurostat-a; vidimo lahko, da se je ta začela zmanjševati 2014, a z relativno počasnim tempom; Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2017[/caption]
3 komentarjev
helena_3
"Jaz bi ukinila študentsko delo. Uredila pa obvezno plačano prakso v svoji stroki!
Mnogo je problemov s študentskim delom."
Z ukinitvijo študentskega dela ne bo kar konec problemov na področju zaposlovanja. Plačana praksa: kdo jo bo pa plačal? Kot lastnica majhnega podjetja se to ne morem iti. Sem kar nekaj pripravnikov imela: poleg rednega dela moraš potem še učiti pripravnika, mu pripravljati, kaj bo delal, vse pregledati za njim. Razen tega: če ga ne rabiš, ga ne vzameš. In bo spet vpitje o nesramnih delodajalcih, ki mladim ne ponudijo dela. Študent pa vskoči mimogrede, naredi kakšno stvar v skladu s svojim znanjem, sposobnostmi, zanimanjem - je koristen in še uči se. Če pa ni za rabo, ga pač odsloviš. Njemu je prioriteta študij in nikoli, res nikoli nisem odslovila nobenega študenta zaradi njegovih študijskih obveznosti. Je pač prišel, ko je imel prosto. ZAKLJUČEK: ARMADA PRIPRAVNIKOV, KI JIH NE BO NIHČE VZEL, IN NOVA OVIRA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH (nimaš pripravniške...)
Tisto nabijanje o študentih - kelnarjih me pa res moti. Nikjer namreč ne piše, da je študentsko delo obvezno. Resen študent bo dal prednost študiju in si bo obenem znal poiskati delo za čas, ko je prost - namesto pohajkovanja, zabav, med počitnicami. Če pa nekdo zamenja ure v predavalnici za ure za šankom, je pa to njegova izbira. Ni mi znano, da študentska napotnica določa kaj obvezujočega na ravni študent - delodajalec. Kot berem, pa so v zadnjem času kelnarji iskana roba, torej je tisto o "kraji delovnih mest" malo tako-tako.
Enako velja za višino plačila. Študent ne more imeti kar takoj enake urne postavke kot redno zaposlen delavec s prakso. Koliko bo pa imel, se bo pač izpogajal oziroma je odvisno od ponudbe in povpraševanja. Ne imeti naše mladine za tako nesposobne.
Mislim, da ima študentsko delo več prednosti kot pomanjkljivosti. Druga zgodba pa je, kako je organizirano, kolikšni so prispevki in kaj pokrivajo.
"In kaj torej naredi študent v finančni stiski?"
Sama sem doštudirala ob redni zaposlitvi, ker ni bilo druge finančne možnosti, tudi šolnino je bilo treba plačati. Se nimam namena hvaliti, samo povem, da tudi tako gre. Kjer je volja, tam je pot.
helena_3
"Prekarna zaposlitev namreč pomeni vsako delo s slabo socialno varnostjo – brez štetja v delovno dobo, brez plačila socialnih prispevkov itd."
Kot jaz razumem, pomeni "prekarna zaposlitev" obliko, ko mora delavec odpreti s.p. in potem izdaja delodajalcu račune za opravljeno delo - se pravi, namesto plače dobi plačan račun.
Če je to tako, pa mora delavec sam plačati socialne prispevke, delo se tudi šteje v delovno dobo. VSAK S.P. MORA OBVEZNO PLAČEVATI PRISPEVKE, KI JIH DELAVCEM SICER PLAČUJE DELODAJALEC. Če govorimo o isti stvari, potem vaša trditev ne drži.
Je pa seveda tu vprašanje socialne varnosti. Za prekarce ne veljajo določbe o minimalni plači (razen za plačevanje prispevkov, tu je najnižja osnova minimalna plača). Pač odvisno od tega, za kakšen denar se prekarec zmeni z delodajalcem. Pa tudi brez "službe" lahko ostane čez noč, če nima sklenjene kakšne obvezujoče pogodbe. Prav tako mu nihče ne jamči, da bo dobil račune plačane.
Glede študentskega dela pa samo to: hvala Bogu, da je moj sin študiral v času, ko ta oblika dela še ni bila tako preganjana. Glede na slabo finančno stanje v naši družini je edino z dohodki iz svojega (študentskega) dela lahko normalno študiral in prišel do zaželjenega doktorata. Poleg tega je že v času študija spoznal in navezal stike z delodajalci in ugotovil, kakšna znanja so na trgu dela zaželjena. Kot mladi izobraženec ni bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje niti en mesec. Imel je celo več možnosti za zaposlitev, ker imel nekaj, kar naši diplomanti običajno nimajo: delovne izkušnje in delovne navade. PA NI BIL EDINI TAK V SVOJI GENERACIJI! Zato jaz govorjenje o "anomaliji" študentskega dela jemljem z rezervo. Nekje mladi morajo začeti. Če ni vzpodbud delodajalcem za zaposlitev novopečenih diplomantov (pripravništvo), potem je za podjetne tudi študentsko delo nekaj, kar jim daje izkušnje in s tem prednost na trgu dela.
AlojzZ
Prizadevanje za pravno državo. Brez tega ne bo nič. Torej je prvi nasvet: "Manj kradite!"
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.