Golob z obratom k Natu za pospešen dvig obrambnih izdatkov – a proti Šarcu, Levici in javnemu mnenju

Tadeja Zabret

vir: https://www.nato.int
POSLUŠAJ ČLANEK
Udeležba slovenskega premierja Roberta Goloba na tokratnem vrhu Nata, ki se zaključuje danes, je – vsaj glede na dosedanje izjave obrambnega ministra Marjana Šarca – prinesla obrat nazaj k Natu in stran od gverile, partizanov in teritorialne obrambe. Golob je zaradi spreminjajočih se razmer v svetu napovedal pospešitev višanja izdatkov za obrambo na 2 % BDP, konkreten načrt o izpolnjevanju Natovih zavez na tem področju bo vlada pripravila v pol leta.

A precej verjetno je, da Golob ne bo imel lahke naloge, glede na to, da v koaliciji in vladi sedi s stranko, ki je v času povečanih varnostnih groženj močna nasprotnica Nata. Povečanju izdatkov za obrambo je po raziskavi Nata nenaklonjeno tudi slovensko javno mnenje, ki je v primerjavi tudi močno naklonjeno Rusiji in precej oddaljeno od ZDA.

Golob: Bojna skupina v vsakem primeru, zahteve do Nata bomo izpolnili


Glede na trenutne zaveze naj bi Slovenija 2 % BDP za obrambo namenila do leta 2030. Načrt vlade bo po besedah Goloba besedah določil, kdaj (prej) naj bi Slovenija to mejo dosegla ter koliko izdatkov in za kaj bi v tem času namenila.

Napovedana revizija nakupa oklepnikov boxer pod nekdanjo vlado po njegovih besedah ne bo veliko vplivala na izpolnjevanje zahtev do Nata. "Bojno skupino bomo pa morali vzpostaviti v vsakem primeru," je dejal Golob. Njegov obrambni minister Marjan Šarec je ob predstavitvi pred nastopom funkcije obrambnega ministra govoril o potrebi po odprtju razprave z zvezo Nato o tem, ali je izgradnja srednje bataljonske skupine »prava smer«, a danes o tem ni (bilo) več govora.

Slovenija po naložbah v vojaško opremo povsem na repu


Slovenija mora glede na lastne zaveze za obrambo do leta 2024 nameniti 1,5 % BDP, dva odstotka pa do leta 2030. Trenutno nameni za obrambo 1,22 % BDP, s čimer je na repu članic zavezništva, pri izdatkih za vojaško opremo pa je povsem zadnja.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1541390652314947584

Slovenci močno nenaklonjeni Natu in povečanju obrambnih izdatkov


Tudi slovensko javno mnenje je Natu zelo nenaklonjeno. Podpora višanju sredstev za obrambo je v Sloveniji skoraj najnižja v celotni EU – nižja je le še na Islandiji. Da bi morala Slovenija nameniti več denarja za obrambo, meni 22 odstotkov ljudi, 39 odstotkov jih meni, da bi država morala ohraniti znesek, ki ga namenja obrambi, 33 odstotkov pa, da bi morali zmanjšati izdatke za obrambo.

Slovenija je tudi med državami, kjer najmanj ljudi meni, da je država zaradi sodelovanja v Natu varnejša. V Sloveniji bi za obstanek v Natu glasovalo 62 odstotkov ljudi, proti pa bi bilo 30 odstotkov, s čimer je naša domovina glede na odstotek ljudi, ki bi podprli članstvo v Natu, kljub večini na repu Evrope – manj ljudi bi za članstvo v Natu glasovalo le v Črni gori in Bolgariji.

Javno mnenje v drugih članicah je tako v povprečju Natu mnogo bolj naklonjeno. Zaradi sodelovanja v Natu 60 odstotkov državljanov članic v povprečju svojo državo dojema kot varnejšo, dobrih 70 odstotkov pa meni, da ima Nato pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti njihove države v prihodnje. 84 odstotkov državljanov članic bi obstanek v Natu podprlo na glasovanju, slabih 70 odstotkov pa podpira temeljno idejo zavezništva, tj. da se napadeni članici pomaga pri obrambi, kar predvideva 5. člen severnoatlantske pogodbe. Možnost, da bi se na območju Nata razplamtela vojna skrbi 70 odstotkov ljudi.

Morda bi nenaklonjenost Natu pri nas lahko povezali tudi z veliko nenaklonjenostjo ZDA in hkrati izrazito pozitivnim videnjem Rusije …

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1540630982231195649

V praksi tako na slovenskem političnem parketu med strankami predvsem Levica ne glede na razmere v svetu podpihuje prorusko in antiameriško držo med Slovenci. Oba ministra Levice sta na dopisni seji vlade nasprotovala potrditvi pobude za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu. Levica, ki se sicer zavzema za izstop iz Nata, je to pozicijo ob vstopu v vlado nekoliko odložila, vseeno pa ostaja glasna nasprotnica širjenju Nata, pa tudi izpolnjevanja zahtev do zavezništva v obliki nakupa oklepnikov boxer.

V stranki namreč menijo, da je "Nato zgolj vozilo za geostrateške interese in interese vojaške industrije,“ motor destabilizacije številnih regij in vojaške industrije, ki se »širi na plečih Kurdov«.



Finska in Švedska v NATO?

V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta. Zakaj? Ker je NATO zgolj...

Posted by Matej T. Vatovec on Tuesday, 28 June 2022


Nov strateški koncept: Najpomembnejša grožnja Rusija, a tudi Kitajska izziva interese, varnost in vrednote zahodnega loka


Vrh Nata, ki se danes končuje, sicer daje predvsem novi Strateški koncept zavezništva za prihodnje desetletje. Ta je najostreje usmerjen proti Rusiji, ki jo opisuje kot "najpomembnejšo in neposredno grožnjo" miru in varnosti zavezništva. Hkrati pa dokument pravi tudi, da vojaške ambicije Pekinga, njegova konfrontacijska retorika do Tajvana in vse tesnejše vezi z Moskvo predstavljajo "sistemske izzive". Nato je Kitajsko prvič uvrstil med svoje strateške prednostne naloge in navedel, da ambicije Pekinga in njegova "prisilna politika" izzivajo "interese, varnost in vrednote" zahodnega bloka.

Med drugim je šlo za prvi vrh, na katerega so bili povabljeni tudi voditelji Japonske, Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednik Črne Gore Milo Đukanović (vir: https://www.nato.int)

Golob se zaveda proruskih stališč ljudi v naši soseščini


Slovenski premier Golob je ob zadnjem dnevu vrha v izjavi za BBC dejal, da je tokratni vrh Nata dolgoročno prinesel velik korak naprej, kratkoročno pa bi moralo biti narejenega več, predvsem v smislu hitrosti podpore Ukrajini.

O tem, zakaj bo v članice na vzhodu bloka poslanih mnogo manj sil, kot so si želele najbolj vzhodne članice, od katerih vse sile niti ne bodo locirane na vzhodni meji zavezništva, je Golob govoril o želji po dogovoru med Natom in Rusijo ter njegovem spoštovanju.

Ob vprašanju o tem, ali ga glede na bližino Sloveniji skrbi destabilizacija Zahodnega Balkana s strani Rusije, je Golob dejal, da je predvsem slovansko prebivalstvo v državah Zahodnega Balkana močno na strani Rusije, kar da je treba vzeti v ozir. »Narativa je zelo pomembna,« je dejal Golob. Opredelil se je še do opredelitve Kitajske s strani Nata kot »izziva« ter dejal, da Nato ni želel konfrontacije, ampak opazovanje in sodelovanje.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Golob uresničuje svojo obljubo glede koalicijske pogodbe
Z izjavami, ki jih pred tujo javnostjo daje Robert Golob, vidimo, da je očitno izkušnja tujine res pomembna za človekovo osebnostno rast in razvoj. Razvoj tudi politične realnosti in voditeljskega vpogleda v področja, za katera je nekdo kot premier odgovoren. Zato je treba napovedi, ki jih je dal Golob v Madridu, s krepko mero previdnosti, pozdraviti. Obenem pa pri tem vidimo, da je začel izpolnjevati svojo prvo obljubo glede vladne koalicijske pogodbe. Namreč to, da je pogodba le okvir, ki se mora prilagajati spremembam in situacijam v svetu. Lepo, da se premier drži vsaj tega, če se že glede kadriranja, vključevanja in drugačne komunikacije ne gre ravno v skladu z obljubami. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi, bi lahko rekli. Slovenija je del Nato zavezništva in dane obljube moramo spoštovati. Za to smo se odločili na referendumu o priključitvi, za to so delali naši politični predstavniki pretekla desetletja in v luči realnosti bližine vojne je kolektivna obramba edini smotrn pristop. To, da pa je javno mnenje takšno, kot je, pa je bilo dolga leta v interesu določene politike, ki pa mora sedaj sprejeti tudi odgovorno odločitev in ne le populistične, kot to počnejo v Levici. Morda pa je le prišel čas, da tudi leva sredina upokoji svoje rusofilske interesne skupine in prizna prednosti Nato zavezništva. Slednje pa seveda ne prinaša le koristi, ampak tudi obveznosti, kajti zavezništvo je dvosmerna cesta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike