Šarec bi vrnil teritorialce in gverilo, Fajonova kot na izboru za miss sveta, Bobnarjeva bi s policijo osrečevala ljudi

Marjan Šarec (foto: Matija Sušnik, dz-rs.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes so se pred odbori v državnem zboru predstavili ministrski kaniddati za ministre za obrambo (Marjan Šarec), zunanje zadeve (Tanja Fajon), pravosodje (Dominika Švarc Pipan), javno upravo (Sanja Ajanovič Hovnik), finance (Klemen Boštjančič) in notranje zadeve (Tatjana Bobnar). Prav vsi, o katerih so odbori že glasovali, so prejeli podporo matičnih odborov v državnih odborov, zaslišanje na odboru za notranje zadeve še poteka.

Skoraj vsem kandidatom je bilo ključno blatenje potez vlade v odhajanju ter spremembe zakonov, ki jih sprejela, pa tudi jasne zaveze o sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Slišali smo še napovedi reforme sistema plač v javnem sektorju, revizijo pogodb nakupa oklepnikov Boxer ter velikega obrata na podorčju obramne, notranje in zunanje politike.

Šarec: Slovenska vojska ni nek nepotrebni privesek, potrebna je sprememba koncepta obrambne politike ter njenih ključnih dokumentov


Marjan Šarec je glede financiranja vojske med drugim dejal, da »Slovenska vojska ni nek nepotrebni privesek države, ki odžira drugim področjem«. V dolgem uvodu je poskušal ponazoriti, da »ni res, da nima prav nobenih izkušenj z obrambno varnostnim sistemom«, kar sta mu očitala tudi obrambna strokovnjaka dr. Ljubica Jelušič in dr. Vladimir Prebilič.

Napovedal je posodobitev koncepta obrambne politike ter ključnih dokumentov; spremembo resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2035, noveliranje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih 2021-2026, spremembo srednjeročnega obrambnega programa RS 2022-2026, ki ga je nedavno sprejela odhajajoča vlada. Skladno s tem pa je napovedal tudi modeliranje obrambnega koncepta SV, da bo ta »kos novim izzivom«.

Slovenska vojska v smer teritorialne obrambe in pripravljenosti za gverilsko bojevanje, srednja bataljonska bojna skupina pod vprašajem


»Z zvezo Nato bo potrebno odpreti razpravo o ciljih zmogljivosti ter oceniti, ali je koncept izgradnje srednje bataljonske skupine ter izvidniškega bataljona tista prava smer,« je dejal in napovedal strokovno razpravo na to temo. Sredstva, ki bodo na razpolago, bi sam namenil »za brezpilotne letalnike, drone, vlaganje v raziskave, visokotehnološko produkcijo, lahke protioklepne in protiletalske sisteme«, Slovensko vojsko pa bi reformiral v smeri teritorialne obrambe in gverilskega bojevanja; t.j. lahkih mobilnih enot za pokrivanje terena. To je težko doseči s težkimi in dragimi oklepniki 8x8, je dejal Šarec, zato je po njegovih besedah treba natančno pregledati predpisano pogodbo za boxerje ter opraviti revizijo vseh do sedaj podpisanih pogodb ter ustaviti postopke nakupa do zaključka revizije. Kot pravi, sam sicer ni absolutno proti vsakršnim osemkolesnikom.

Člani odbora so ga opozorili, da je postavitev srednje bojne bataljonske skupine tudi sam obljubil Natu ter da se z Natom ne more kar tako pogajati, sploh ko gre za že stare obljube – sprva sta bili namreč obljubljeni dve, danes pa se pogovarja o tem, da ne bi bilo nobene. Tudi 2 % BDP za obrambo Šarc ni obljubil, je pa dejal, da razreza še ni, da si bo za denar prizadeval, predvsem pa, da bo denar porabljen »za prave stvari«. Napovedal je tudi posodobitev flote helikopterjev ter povečano financiranje gasilcev. Za reševanje kadrovske stiske SV je predlagal petletno služenje mladih brezposelnih do 35. leta, ki nimajo srednje šole, ki bi lahko srednjo šolo zaključili med služenjem.

Odhajajoči predsednik vlade Janša se je na Šarčev račun sicer nasmihal ob spodnjem videu z novinarske konference takratnega premierja Šarca in generalnega sekretarja NATO Jensa Stoltenberga:

https://twitter.com/LuisHorvat/status/1531005904082042880

Tanja Fajon o »speči Trnjulčici«, a nekonkretno predvsem o najbolj perečih in aktualnih vprašanjih


Foto: Nebojša Tejić, STA


Tanja Fajon je v svoji dopoldanski predstavitvi med drugim opozorila, da je prva ženska kandidatka za položaj zunanje ministrice. Imela je kar nekaj kritik čez dosedanje vodenje zunanje politike in diplomatsko delovanje, a konkretno na to temo spregovorila le o približevanju zunanje politike Madžarski in bila kritična do nekaterih tvitov predsednika vlade. Je pa ministru Anžetu Logarju priznala velik angažma, ekipi, ki je speljala predsedovanje, pa priznanje za delo med predsedovanjem in zaprte dosjeje.

Nemalo je izpostavljala reorganizacijo ministrstva z novimi direktorati, a hkrati zagotavljala, da to zaenkrat ne bo prineslo novih stroškov in zaposlovanj. Kot »spečo Trnljulčico« je opisala zunanje ministrstvo, kjer da je potrebno prisluhniti zaposlenim ter diplomaciji in celotnemu zunanjepolitičnemu aparatu dati spodbudo in svež zagon. Fajonova je dejal, da je diplomatsko mrežo treba pomladiti, a da bo k sodelovanju povabila tudi starejše, že upokojene diplomate. Načrtuje tudi »posodobitev« strategije in zakona o zunanji politiki, glede na povedano je pričakovati oddaljevanje od višegrajskih držav.

V dialog s Putinom, varnost ni le militarizacija, koalicijska pogodba pa brez omembe najbolj ključnih izzivov


Vojno v Ukrajini bi reševala mirno, z dialogom. Zagovarjala je spoštovanje zavez do mednarodnih organizacij, tudi Nata, a se ni nedvoumno izjasnila glede 2 % BDP ali več za obrambo - je pa ob tem poudarjala, da varnost ni samo militarizacija in da se bodo glede tega uskladili v koaliciji.

Kot je na zaslišanju opozoril dosedanji zunanji minister Anže Logar, je Fajonova v predstavitvi sicer izpostavila aktualne izzive kot so vojna v Ukrajini, rušenje temeljev multilateralnega sistema, dogajanje na Zahodnem Balkanu, ni pa v koalicijski pogodbi niti besede o vojni v Ukrajini, prehranski varnosti, potrebi po nadomestitvi energentov in sorodnih temeljnih dilemah, ki močno zadevajo tudi zunanjo politiko.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1531323678050471938

Nov plačni sistem javnih uslužbencev in novi ZUP


Sanja Ajanović Hovnik (foto: Matija Sušnik, dz-rs.si)


Kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je poudarila predvsem prenove enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev; v ta namen bo že na prvi seji vlade predlagala ustanovitev pogajalske skupine. Med drugim je dejala, da ni naklonjena izstopu posameznih skupin iz enotnega plačnega sistema. Močno se je zavzela tudi za socialni dialog, a ni jasno odgovorila, kakšna bodo izhodišča ministrstva pri pogajanjih s sindikati oz. koliko so jim pripravljeni popustiti. Po njenih besedah je javnih uslužbencev trenutno »ravno prav«, so pa, tako Ahanović Hovnikova, napačno razporejeni.

Prav tako je omenila namero novega Zakona o splošnem upravnem postopku, ki bi imel po novem precej manj členov kot danes. Kot problem je izpostavila tudi 58 upravnih enot, od katerih vsaka dela na svoj način.

Vlada namerava v sodelovanju z nevladnimi organizacijami ljudi sistematično ozaveščati proti populizmom in polarizaciji


Velik fokus njene predstavitve je bil posvečen tudi sodelovanju z nevladnimi organizacijami. "Odpravili bomo prakso preštevanja, katere in koliko nevladnih organizacij podpira vlado in katere in koliko jo kritizirajo, ki smo ji bili zadnji dve leti priča na vladnih odborih," je dejala in dodala, da bo edini relevanten kriterij financiranja nevladnih organizacij to, ali so aktivnosti in programi nevladnih organizacij koristni, kakovostni in v skladu s cilji, ki jih na posameznih vsebinskih področjih zasleduje država, ob sočasnem zagotavljanju popolne transparentnosti javnih razpisov za dodeljevanje sredstev," je dejala.

Po njenih besedah želi vlada »sodelovati s civilno družbo pri sistematičnem ozaveščanju prebivalcev o vladavini prava in državljanskih pravicah, pomenu udeležbe na volitvah, krepitvi  družbene zavesti, vse s ciljem krepiti odpornost družbe zoper sodobne populizme in škodljive polarizacije.«

Švarc Pipanova z napovedala množico zakonodajnih sprememb


Dominika Švarc Pipan (foto: Matija Sušnik, dz-rs.si)


Dominka Švarc Pipan je kot eno prvih prioritet izpostavila odpravo blokade imenovanja državnih tožilcev ter napovedala spremembo uredbe o sodelovanju tožilstva in policije. Napovedala je znižanje stečajne tarife, zlasti za stečaje malih vrednosti, ki jih je minister Dikaučič pred kratkim zvišal. Prva tako je napovedala zakonodajne spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, zakona o varstvu osebnih podatkov, zakona o zaščiti žvižgačev, spremembo zakona o prekrških, stečajnih postopkih in zakona o sodnem svetu in novelo katenskega zakonika.

Med drugim je opozorila, da se je ob manjšemu številu zadev trajanje kazenskega postopka na okrožnih sodiščih podaljšalo na dobrih 16 mesecev, po časi reševanja upravnih zadev in reševanja zadev pranja denarja pa smo na repu EU. Napovedala je tudi opustitev vseh prekrškovnih postopkov in odpravo glob proti protestnikom.

https://twitter.com/pers_luka/status/1531218108521791489

Tatjana Bobnar: Osnovna funkcija policije je, da so ljudje srečni


Tatjana Bobnar (foto: Matija Sušnik, dz-rs.si)


Kandidatka za ministrico za notranje zadeve Tatjana Bobnar je obsodila po njeni oceni strogo in brutalno retoriko in ukrepe ministrstva za notranje zadeve in policije pod Alešem Hojsem. Tudi ona je šla močno naproti protestirajoči civilni družbi ter dejala, da »miren protest ne bo nikoli več zločin«. Posebej se je dotaknila tožb zoper Jašo Jenulla ter dejala, da bo potrebno tudi »preiskati morebitne sume kaznivih dejanj zlorabe položajev in nekdanji odločevalci bodo pač morali prevzeti morebitno odgovornost«.

Po njenih besedah je tudi komisija policije ocenila in ugotovila, da so bila v določenih primerih prisilna sredstva uporabljena tudi tam, kjer kršitev ni bilo videnih. Med izstopajočimi izjavami je bil tudi citat, da je osnovna funkcija policije ta, da so ljudje srečni.

https://twitter.com/GorencIrena/status/1531294237744062464

Napovedala je spremembo zakona o organiziranosti in delu policije glede imenovanja generalnega direktorja policije, da tega ne bo mogoče menjati ob vsaki menjavi vlade. Prav tako je napovedala spremembo glede statusa in vloge Nacionalnega preiskovalnega urada, večje samostojnosti in neodvisnosti Policije kot organa v sestavi in povrnitve in krepitve vloge državnega tožilstva pri usmerjanju predkazenskega postopka.

Dejala je, da bodo na južni meji odstranili ograjo, ker da zaradi nje ljudje umirajo ter da jo bodo nadomestili z »drugimi tehničnimi sredstvi«, a da bo tudi na strani ljudi ob meji. Bila je tudi močno na strani dodelitve azila vsem, ki ustrezajo pogojem ter zanikala vse kritike, da je odgovorna za nezakonito vračanje migrantov na Hrvaško. Razprava na odboru še poteka.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike